Page 134 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 134
ŠTUDIJSKI VEČERI
je vrnjena matrika), arhiv pa jo je nato leta 1903 podaril muzeju (Rudol-
finumu).58 Še pred podaritvijo je nekdo na prvo stran v spodnji levi kot
protestantske matrike zapisal naslednje besedilo: »Am 13.7.1901 wurden
nurmehr 56 Blätter dieses Bueches erhalten vorgefunden. Dr. I.K.«.59
Dosedanji izsledki so čas, v katerem bi lahko prišlo do uničenja, skrčili
na obdobje z mejnima letnicama 1864 (ko je Hitzinger objavil svojo sta-
tistično analizo matrike in je ta še v polnem obsegu) in 1899 (ko Radics
zaključi prepisovanje matrike in je ta že okrnjena). Nejasnosti nam še ne-
koliko osvetlijo naslednja dejstva: konec 19. stoletja je za matično knjigo
izvedel klasični filolog in literarni zgodovinar Fran Wiesthaler (1849–1927),
ki je leta 1883 zapisal, da mu je knjigo omenil Anton Koblar, ter dodal, da
je knjiga, ki so jo ponovno odkrili leta 1824, pred kratkim izginila iz arhi-
va stolne cerkve (Wiesthaler 1883, 96.). Dvajset let kasneje je zgodovinar
Ivan Vrhovec (1853–1902) v delu Zgodovina šentpeterske fare v Ljubljani
namignil, da se matrika hrani v škofijski knjižnici (Vrhovec 1903, 28). Še
najbolj pa je zgovorna notica Antona Koblarja župniku Ivanu Vrhovniku
(1854–1935). Koblar je v pismu zapisal, da je imel v rokah še celotno prote-
stantsko matriko, ki mu jo je posodil stolni vikar Jožef Erker (1851–1924).
Ko se je čez čas ponovno oglasil pri Erkerju, ker je hotel knjigo ponovno
pregledati, le-tega ni bilo doma. Ko je strežnici povedal, po kaj je prišel,
mu je ta dejala, da je z matriko podkurila, nekaj pa je je le še ostalo pred
do matrike, saj pri nadaljnjem pregledovanju obravnav deželnega zbora pri letu 1903
naletimo na zapis, da je tega leta stolni kapitelj v Ljubljani Deželnemu muzeju poda-
ril luteransko matriko. Glej: Obravnave 1903, 200–201. Zadnji podatek o podaritvi
potrjuje tudi akcesijska knjiga v Arhivu Republike Slovenije, kjer je pod št. 663 jasno
zapisano – datum prevzema in vpisa: 1903, predmet: luteranska matrika, izročitelj:
Stolni kapitelj v Ljubljani, opomba: Objave kranjskega deželnega zbora, zvezek 44,
1903 (poročilo, str. 200). Glej: AS, Akcesijska knjiga 1821–1945, št. 663.
58 Na kartotečnem lističu v Wallnerjevi kartoteki najdemo naslednji zapis: »No. 13 fehlt
jetzt. Wurde vom Koblar als sein Eigentum proklamiert und beim Abgange nach Kra-
inburg mitgenommen (Müllner, m.p.). Laut Erwerbungsprotokoll de 1889 am 16. Mai
sub No. 54 von Koblar dem Archive geschenkt, und die Schenkung im Landtagsberichte
pro 1889 gedruckt ohne von Koblar beanständet zu sein. Laut Hitzinger (Mitth. 1864,
p. 7) Eigentum des Domarchives gewesen, cf.l.c. damals noch vollständig von 323 Blatt.
Ist vom Koblar dem Domkapitel retourniert worden, da ihm Kulavic schrieb, res ad
dominum clamat, das Domkapitel schenkt sie wieder dem Museo 1902 (Müllner, m.p.).«
Glej: AS 2, Wallnerjeva kartoteka (fasc. 54g, Evangelische Religion).
59 AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 243r.
132
je vrnjena matrika), arhiv pa jo je nato leta 1903 podaril muzeju (Rudol-
finumu).58 Še pred podaritvijo je nekdo na prvo stran v spodnji levi kot
protestantske matrike zapisal naslednje besedilo: »Am 13.7.1901 wurden
nurmehr 56 Blätter dieses Bueches erhalten vorgefunden. Dr. I.K.«.59
Dosedanji izsledki so čas, v katerem bi lahko prišlo do uničenja, skrčili
na obdobje z mejnima letnicama 1864 (ko je Hitzinger objavil svojo sta-
tistično analizo matrike in je ta še v polnem obsegu) in 1899 (ko Radics
zaključi prepisovanje matrike in je ta že okrnjena). Nejasnosti nam še ne-
koliko osvetlijo naslednja dejstva: konec 19. stoletja je za matično knjigo
izvedel klasični filolog in literarni zgodovinar Fran Wiesthaler (1849–1927),
ki je leta 1883 zapisal, da mu je knjigo omenil Anton Koblar, ter dodal, da
je knjiga, ki so jo ponovno odkrili leta 1824, pred kratkim izginila iz arhi-
va stolne cerkve (Wiesthaler 1883, 96.). Dvajset let kasneje je zgodovinar
Ivan Vrhovec (1853–1902) v delu Zgodovina šentpeterske fare v Ljubljani
namignil, da se matrika hrani v škofijski knjižnici (Vrhovec 1903, 28). Še
najbolj pa je zgovorna notica Antona Koblarja župniku Ivanu Vrhovniku
(1854–1935). Koblar je v pismu zapisal, da je imel v rokah še celotno prote-
stantsko matriko, ki mu jo je posodil stolni vikar Jožef Erker (1851–1924).
Ko se je čez čas ponovno oglasil pri Erkerju, ker je hotel knjigo ponovno
pregledati, le-tega ni bilo doma. Ko je strežnici povedal, po kaj je prišel,
mu je ta dejala, da je z matriko podkurila, nekaj pa je je le še ostalo pred
do matrike, saj pri nadaljnjem pregledovanju obravnav deželnega zbora pri letu 1903
naletimo na zapis, da je tega leta stolni kapitelj v Ljubljani Deželnemu muzeju poda-
ril luteransko matriko. Glej: Obravnave 1903, 200–201. Zadnji podatek o podaritvi
potrjuje tudi akcesijska knjiga v Arhivu Republike Slovenije, kjer je pod št. 663 jasno
zapisano – datum prevzema in vpisa: 1903, predmet: luteranska matrika, izročitelj:
Stolni kapitelj v Ljubljani, opomba: Objave kranjskega deželnega zbora, zvezek 44,
1903 (poročilo, str. 200). Glej: AS, Akcesijska knjiga 1821–1945, št. 663.
58 Na kartotečnem lističu v Wallnerjevi kartoteki najdemo naslednji zapis: »No. 13 fehlt
jetzt. Wurde vom Koblar als sein Eigentum proklamiert und beim Abgange nach Kra-
inburg mitgenommen (Müllner, m.p.). Laut Erwerbungsprotokoll de 1889 am 16. Mai
sub No. 54 von Koblar dem Archive geschenkt, und die Schenkung im Landtagsberichte
pro 1889 gedruckt ohne von Koblar beanständet zu sein. Laut Hitzinger (Mitth. 1864,
p. 7) Eigentum des Domarchives gewesen, cf.l.c. damals noch vollständig von 323 Blatt.
Ist vom Koblar dem Domkapitel retourniert worden, da ihm Kulavic schrieb, res ad
dominum clamat, das Domkapitel schenkt sie wieder dem Museo 1902 (Müllner, m.p.).«
Glej: AS 2, Wallnerjeva kartoteka (fasc. 54g, Evangelische Religion).
59 AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 243r.
132
