Page 142 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 142
ŠTUDIJSKI VEČERI
Boštjan Zajšek
»NEMŠKI« LUTERANI
IN »SLOVENSKI« KATOLIČANI
Nekaj utrinkov iz zgodovine mariborske nemške
evangeličanske občine v 19. in 20. stoletju
I
»Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«1 To
je zapisal nemški pisatelj Alfred Schmidt Maderno (1886–1960), sicer
rojeni Mariborčan (umrl je v Berlinu). Njegove ostre besede, uporablje-
ne v romanu Zwischen zwei Nationen, so letele na račun nasprotij, ki so
se razplamtela konec 19. stoletja med Slovenci in Nemci (pri čemer so
z Nemci v splošnem mišljeni nemško govoreči) na območju nekdanje
Avstro-Ogrske.
Ta nacionalna nasprotja so bila posledica dogodkov v in po marčni
revoluciji. Zlasti na jezikovno mešanih območjih in območjih ob jezi-
kovnih mejah se je na prelomu iz 19. v 20. stoletje nacionalni konflikt
počasi zaostril do te mere, da je bil, kakor je leta 1937 v romanu Das
ewige Feuer im fernen Land zapisal celjski odvetnik Fritz Zangger, »[d]
ružabni stik med Nemci in Slovenci […] povsem izključen. Vsak Nemec
ali Slovenec, ki bi se prikazal v družbi narodnega nasprotnika, bi bil
nemudoma ožigosan kot izdajalec.« (Zajšek 2010, 53)
Kakor je zapisal avstrijski zgodovinar Otto Brunner, se je pri avstro-
ogrskih Nemcih v okviru konflikta z nenemškimi narodi ideja države
umaknila v ozadje, v središču pa se je naenkrat znašla ideja narodnosti,
ljudskosti (Volk, Volkstümlichkeit) (Oberkrome 1995, 40), iz česar je
kasneje tudi izšel izraz folksdojčer (za Nemce izven meja nemške države).
1 Glej: Zajšek 2010, 153.
140
Boštjan Zajšek
»NEMŠKI« LUTERANI
IN »SLOVENSKI« KATOLIČANI
Nekaj utrinkov iz zgodovine mariborske nemške
evangeličanske občine v 19. in 20. stoletju
I
»Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«1 To
je zapisal nemški pisatelj Alfred Schmidt Maderno (1886–1960), sicer
rojeni Mariborčan (umrl je v Berlinu). Njegove ostre besede, uporablje-
ne v romanu Zwischen zwei Nationen, so letele na račun nasprotij, ki so
se razplamtela konec 19. stoletja med Slovenci in Nemci (pri čemer so
z Nemci v splošnem mišljeni nemško govoreči) na območju nekdanje
Avstro-Ogrske.
Ta nacionalna nasprotja so bila posledica dogodkov v in po marčni
revoluciji. Zlasti na jezikovno mešanih območjih in območjih ob jezi-
kovnih mejah se je na prelomu iz 19. v 20. stoletje nacionalni konflikt
počasi zaostril do te mere, da je bil, kakor je leta 1937 v romanu Das
ewige Feuer im fernen Land zapisal celjski odvetnik Fritz Zangger, »[d]
ružabni stik med Nemci in Slovenci […] povsem izključen. Vsak Nemec
ali Slovenec, ki bi se prikazal v družbi narodnega nasprotnika, bi bil
nemudoma ožigosan kot izdajalec.« (Zajšek 2010, 53)
Kakor je zapisal avstrijski zgodovinar Otto Brunner, se je pri avstro-
ogrskih Nemcih v okviru konflikta z nenemškimi narodi ideja države
umaknila v ozadje, v središču pa se je naenkrat znašla ideja narodnosti,
ljudskosti (Volk, Volkstümlichkeit) (Oberkrome 1995, 40), iz česar je
kasneje tudi izšel izraz folksdojčer (za Nemce izven meja nemške države).
1 Glej: Zajšek 2010, 153.
140
