Page 146 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 146
ŠTUDIJSKI VEČERI
so ljudje nesamostojni in omejeni, rajši se vdinjajo oholemu tujcu, rajši
hlapčujejo. (Zajšek 2010, 57)
Nacionalistična organizacija v Mariboru Narodna odbrana je leta
1928 izdala brošuro Mi in naši Nemci, v kateri je med drugim zapisano,
da je bil nemški cilj priti do Jadrana, zaznamovan s hlepenjem po nečem,
kar Nemcem kot narodu ne pripada. »Na tej svoji poti do Adrije so si pa v
zgodovini postavili spomenike sramote, ki bodo poznim rodovom vzgled
in opomin, kako daleč zagazijo ljudje, tuje zemlje in bogastva požrešni,
čeprav so del naroda z veliko kulturo.« (Zajšek 2010, 56)
Celo v strokovno-znanstvenih publikacijah so se pojavljali očitki,
kakršen je leta 1926 prišel izpod peresa zgodovinarja Frana Kovačiča:
»V ogroženih krajih so Nemci nalašč otvarjali in kupovali gostilne in
žganjarne, da bi z alkoholom demoralizirali in oslabili slovenski živelj.«
(Zajšek 2010, 56)
Obojestranski izpadi proti osebam nasprotne narodnosti ali njiho-
vemu imetju v Mariboru niso bili nič nenavadnega. Pri tem si je treba
naliti čistega vina in priznati, da Slovenci nismo zaostajali za Nemci.
Izpadi nad nemškim prebivalstvom in njegovim imetjem so se namreč
pojavljali zelo pogosto zlasti v prevratni dobi, ko so se posamezniki
znesli tudi nad nemškimi spomeniki v mestu, v odgovor pa so Nemci
razbijali slovenske napise, mazali pročelja slovenskih hiš ipd. (Zajšek
2010, 58) Ne nazadnje je tudi general Rudolf Maister3 tik pred novim
letom 1919 zajel 21 nemških talcev, ki naj bi bili garant za njegovo lastno
varnost, zaradi česar je takratna Nemška Avstrija pri Narodni vladi ostro
protestirala in zagrozila s podobnimi ukrepi zoper Slovence na svojem
ozemlju.4 Zatiranju slovenskega jezika pred letom 1914 je sledilo brisanje
nemških sledi po letu 1918, nacističnemu okupacijskemu nasilju v letih
1941–1945 je sledil pogrom proti nemštvu v letih po 1945.
Kako so to občutili Nemci, slika Zangger v že omenjenih spominih:
3 Rudolf Maister Vojanov (1874–1934), slovenski general in pesnik, borec za sloven-
sko severno mejo. List Slovenski gospodar je sredi bojev o njem zapisal, da je »[…]
s krepko roko s svojimi vrlimi četami napravil obračun s tolpami« (nemškimi, op.
p.), in dodal še: »Ker so Nemci izvohali, da je naša vojaška moč velika, jim je postalo
grozdje prekislo.« (Slovenski gospodar 1919, 1)
4 Po navodilu iz Ljubljane so bili nato zajeti talci izpuščeni.
144
so ljudje nesamostojni in omejeni, rajši se vdinjajo oholemu tujcu, rajši
hlapčujejo. (Zajšek 2010, 57)
Nacionalistična organizacija v Mariboru Narodna odbrana je leta
1928 izdala brošuro Mi in naši Nemci, v kateri je med drugim zapisano,
da je bil nemški cilj priti do Jadrana, zaznamovan s hlepenjem po nečem,
kar Nemcem kot narodu ne pripada. »Na tej svoji poti do Adrije so si pa v
zgodovini postavili spomenike sramote, ki bodo poznim rodovom vzgled
in opomin, kako daleč zagazijo ljudje, tuje zemlje in bogastva požrešni,
čeprav so del naroda z veliko kulturo.« (Zajšek 2010, 56)
Celo v strokovno-znanstvenih publikacijah so se pojavljali očitki,
kakršen je leta 1926 prišel izpod peresa zgodovinarja Frana Kovačiča:
»V ogroženih krajih so Nemci nalašč otvarjali in kupovali gostilne in
žganjarne, da bi z alkoholom demoralizirali in oslabili slovenski živelj.«
(Zajšek 2010, 56)
Obojestranski izpadi proti osebam nasprotne narodnosti ali njiho-
vemu imetju v Mariboru niso bili nič nenavadnega. Pri tem si je treba
naliti čistega vina in priznati, da Slovenci nismo zaostajali za Nemci.
Izpadi nad nemškim prebivalstvom in njegovim imetjem so se namreč
pojavljali zelo pogosto zlasti v prevratni dobi, ko so se posamezniki
znesli tudi nad nemškimi spomeniki v mestu, v odgovor pa so Nemci
razbijali slovenske napise, mazali pročelja slovenskih hiš ipd. (Zajšek
2010, 58) Ne nazadnje je tudi general Rudolf Maister3 tik pred novim
letom 1919 zajel 21 nemških talcev, ki naj bi bili garant za njegovo lastno
varnost, zaradi česar je takratna Nemška Avstrija pri Narodni vladi ostro
protestirala in zagrozila s podobnimi ukrepi zoper Slovence na svojem
ozemlju.4 Zatiranju slovenskega jezika pred letom 1914 je sledilo brisanje
nemških sledi po letu 1918, nacističnemu okupacijskemu nasilju v letih
1941–1945 je sledil pogrom proti nemštvu v letih po 1945.
Kako so to občutili Nemci, slika Zangger v že omenjenih spominih:
3 Rudolf Maister Vojanov (1874–1934), slovenski general in pesnik, borec za sloven-
sko severno mejo. List Slovenski gospodar je sredi bojev o njem zapisal, da je »[…]
s krepko roko s svojimi vrlimi četami napravil obračun s tolpami« (nemškimi, op.
p.), in dodal še: »Ker so Nemci izvohali, da je naša vojaška moč velika, jim je postalo
grozdje prekislo.« (Slovenski gospodar 1919, 1)
4 Po navodilu iz Ljubljane so bili nato zajeti talci izpuščeni.
144
