Page 144 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 144
ŠTUDIJSKI VEČERI
Za avstrijske Nemce je bilo značilno, da so na Slovence gledali kot
na manjvredne. Kot je ugotavljal Arnold Suppan, izvirajo stereotipi, s
katerimi se narodi med seboj žigosajo, največkrat iz posplošene tradicije,
se prenašajo in posredujejo ter so mnogokrat skregani s sodobno resnič-
nostjo; tako so po besedah nemškega zgodovinarja Joachima Höslerja
tudi Nemci, čeravno morda kdaj s simpatijami, še v 19. in 20. stoletju
na Slovence gledali z vidika »aristokrata, in s tega vidika so bili Slovenci
’spodaj’« (Zajšek 2010, 54). V mariborskem nemškem listu Marburger
Zeitung je leta 1887 pisalo: »Kjerkoli že so Slovani v zgodovini in kulturi,
v literaturi in umetnosti sploh kaj omembe vrednega dosegli in ustvarili,
se je to zmeraj zgodilo pod nemškim oziroma germanskim vodstvom,
usmerjanjem in vplivom.« (Zajšek 2010, 55)
Izdatno je spodnještajerske Nemce mučilo dejstvo, da je razen Ma-
ribora in Ptuja bilo vse ozemlje Dravske doline in Slovenskih goric po-
seljeno z večinskim slovenskim življem; tako je denimo delež Nemcev
na jezikovno mešanem območju med Špiljem in Mariborom padel na
vsega 25 %, s tem je obstoj nemštva na tem območju postal ogrožen.
Marburger Zeitung je (1899) zapisal:
Izgubljenega je v resnici že veliko. Široko slovansko in italijansko
področje loči danes Nemce od našega južnega morja, od Jadrana.
Kranjska, dežela Anastasiusa Grüna, je danes povsem v slovenskih
rokah, na Spodnjem Štajerskem štrlijo iz slovenske plime le posame-
zna mesta kot nemški jezikovni otoki. Slovenci so bili še pred dvema
desetletjema »ljudstvo«, ki ni imelo skupnega jezika, le sorodne dia-
lekte. Anastasius Grün je lahko še v šestdesetih letih celo slovensko
nacionalno literaturo nosil v žepu na suknji, saj je obsegala samo
– abecednik. Danes prodira slovenska propaganda, ki postaja pod
vodstvom klera vedno bolj drzna, zmagoslavno na meje naše južne
Štajerske. (Zajšek 2010, 67)
Pred leti sem prevedel nekaj verzov iz dveh nemških pesmi, ki sta
opevali boj za Maribor – to mesto so si namreč lastili tako Slovenci kot
Nemci. Znani mariborski nemški pesnik Ottokar Kernstock (1848–1928)
je napisal naslednje verze:
142
Za avstrijske Nemce je bilo značilno, da so na Slovence gledali kot
na manjvredne. Kot je ugotavljal Arnold Suppan, izvirajo stereotipi, s
katerimi se narodi med seboj žigosajo, največkrat iz posplošene tradicije,
se prenašajo in posredujejo ter so mnogokrat skregani s sodobno resnič-
nostjo; tako so po besedah nemškega zgodovinarja Joachima Höslerja
tudi Nemci, čeravno morda kdaj s simpatijami, še v 19. in 20. stoletju
na Slovence gledali z vidika »aristokrata, in s tega vidika so bili Slovenci
’spodaj’« (Zajšek 2010, 54). V mariborskem nemškem listu Marburger
Zeitung je leta 1887 pisalo: »Kjerkoli že so Slovani v zgodovini in kulturi,
v literaturi in umetnosti sploh kaj omembe vrednega dosegli in ustvarili,
se je to zmeraj zgodilo pod nemškim oziroma germanskim vodstvom,
usmerjanjem in vplivom.« (Zajšek 2010, 55)
Izdatno je spodnještajerske Nemce mučilo dejstvo, da je razen Ma-
ribora in Ptuja bilo vse ozemlje Dravske doline in Slovenskih goric po-
seljeno z večinskim slovenskim življem; tako je denimo delež Nemcev
na jezikovno mešanem območju med Špiljem in Mariborom padel na
vsega 25 %, s tem je obstoj nemštva na tem območju postal ogrožen.
Marburger Zeitung je (1899) zapisal:
Izgubljenega je v resnici že veliko. Široko slovansko in italijansko
področje loči danes Nemce od našega južnega morja, od Jadrana.
Kranjska, dežela Anastasiusa Grüna, je danes povsem v slovenskih
rokah, na Spodnjem Štajerskem štrlijo iz slovenske plime le posame-
zna mesta kot nemški jezikovni otoki. Slovenci so bili še pred dvema
desetletjema »ljudstvo«, ki ni imelo skupnega jezika, le sorodne dia-
lekte. Anastasius Grün je lahko še v šestdesetih letih celo slovensko
nacionalno literaturo nosil v žepu na suknji, saj je obsegala samo
– abecednik. Danes prodira slovenska propaganda, ki postaja pod
vodstvom klera vedno bolj drzna, zmagoslavno na meje naše južne
Štajerske. (Zajšek 2010, 67)
Pred leti sem prevedel nekaj verzov iz dveh nemških pesmi, ki sta
opevali boj za Maribor – to mesto so si namreč lastili tako Slovenci kot
Nemci. Znani mariborski nemški pesnik Ottokar Kernstock (1848–1928)
je napisal naslednje verze:
142
