Page 208 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 208
ŠTUDIJSKI VEČERI
statut cerkvene občine iz leta 1872 je potrdil inkluzivnost AV in HV
elementov in članov (Evangeličanska cerkvena občina Celje 1872).36
Korespondenca z GAW se je pričela leta 1856, toda prva večja prošnja
je iz leta 1879, ko so potrebovali novo stavbo za stanovanje cerkovnika,
ki je skrbel tudi za pokopališče, uporabljali pa bi jo tudi za verouk in
sestanke prezbiterija. V ta namen so zaprosili za 2800 goldinarjev (Un-
terstützungs-Auszüge 1879, 587).37 V 80. in 90. letih 19. stol. je število
vernikov nekoliko stagniralo: leta 1888 jih je bilo128 (Tabellarischer Jah-
resbericht 1888),38 leta 1889 pa 144 (Tabellarischer Jahresbericht 1889).39
Nekateri izmed bogatejših članov so medtem umrli, mestne oblasti pa
cerkveni občini niso dovolile, da bi svoje zemljišče oddajala v najem, tako
da je prišlo tudi do finančne stagnacije. Samostojna cerkvena občina je
bila osnovana leta 1901, ko je pomožni duhovnik Fritz May (1869–1928)
prevzel mesto duhovnika (May 1927, 4–5; Cvirn 1997, 356). Število
vernikov se je v tem času gibalo okrog 400 (Unterstützungs-Auszüge
1903, 679).40
Celjska cerkvena občina je pripadala dunajski reformirani (HV) su
perintendenturi. Do zanimivega zapleta je prišlo takoj ob ustanovitvi.
Leta 1902 je Centralni upravni odbor iz Leipziga kontaktiral novous-
tanovljeno občino v zvezi z eno samo zadevo. Prejšnje leto je namreč
Renska deželna cerkev nabrala precejšen znesek 2000 mark (pribl. 12.000
evrov) kot milodar (Liebesgabe) celjski cerkvi, vendar pod pogojem, da
ta prestopi k dunajski AV superintendenturi. Celjski prezbiterij je dona-
cijo zavrnil, ker bi se z njenim sprejetjem znašli v nemogoči dilemi: ali
bi reformirani verniki morali cerkev zapustiti ali bi morali spremeniti
veroizpoved, tj. preiti k augsburški (Evangeličansko združenje za gradnjo
cerkva Celje 1902b, 1).41 Nobena teh rešitev jih ni prepričala.
Kakor v Mariboru in drugih krajih Spodnje Štajerske se je na prelo-
mu stoletij tudi v Celju čutilo zaostrovanje medetničnih napetosti. Tako
36 EZA 200/1/2391.
37 EZA 200/1/2391.
38 EZA 200/1/4612.
39 EZA 200/1/4612.
40 EZA 200/1/2391.
41 EZA 200/1/2391.
206
statut cerkvene občine iz leta 1872 je potrdil inkluzivnost AV in HV
elementov in članov (Evangeličanska cerkvena občina Celje 1872).36
Korespondenca z GAW se je pričela leta 1856, toda prva večja prošnja
je iz leta 1879, ko so potrebovali novo stavbo za stanovanje cerkovnika,
ki je skrbel tudi za pokopališče, uporabljali pa bi jo tudi za verouk in
sestanke prezbiterija. V ta namen so zaprosili za 2800 goldinarjev (Un-
terstützungs-Auszüge 1879, 587).37 V 80. in 90. letih 19. stol. je število
vernikov nekoliko stagniralo: leta 1888 jih je bilo128 (Tabellarischer Jah-
resbericht 1888),38 leta 1889 pa 144 (Tabellarischer Jahresbericht 1889).39
Nekateri izmed bogatejših članov so medtem umrli, mestne oblasti pa
cerkveni občini niso dovolile, da bi svoje zemljišče oddajala v najem, tako
da je prišlo tudi do finančne stagnacije. Samostojna cerkvena občina je
bila osnovana leta 1901, ko je pomožni duhovnik Fritz May (1869–1928)
prevzel mesto duhovnika (May 1927, 4–5; Cvirn 1997, 356). Število
vernikov se je v tem času gibalo okrog 400 (Unterstützungs-Auszüge
1903, 679).40
Celjska cerkvena občina je pripadala dunajski reformirani (HV) su
perintendenturi. Do zanimivega zapleta je prišlo takoj ob ustanovitvi.
Leta 1902 je Centralni upravni odbor iz Leipziga kontaktiral novous-
tanovljeno občino v zvezi z eno samo zadevo. Prejšnje leto je namreč
Renska deželna cerkev nabrala precejšen znesek 2000 mark (pribl. 12.000
evrov) kot milodar (Liebesgabe) celjski cerkvi, vendar pod pogojem, da
ta prestopi k dunajski AV superintendenturi. Celjski prezbiterij je dona-
cijo zavrnil, ker bi se z njenim sprejetjem znašli v nemogoči dilemi: ali
bi reformirani verniki morali cerkev zapustiti ali bi morali spremeniti
veroizpoved, tj. preiti k augsburški (Evangeličansko združenje za gradnjo
cerkva Celje 1902b, 1).41 Nobena teh rešitev jih ni prepričala.
Kakor v Mariboru in drugih krajih Spodnje Štajerske se je na prelo-
mu stoletij tudi v Celju čutilo zaostrovanje medetničnih napetosti. Tako
36 EZA 200/1/2391.
37 EZA 200/1/2391.
38 EZA 200/1/4612.
39 EZA 200/1/4612.
40 EZA 200/1/2391.
41 EZA 200/1/2391.
206
