Page 206 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 206
ŠTUDIJSKI VEČERI
največji skupni prispevek GAW: 504 goldinarjev (pribl. 5300 evrov).
Okoli leta 1900 so pričeli s prenavljanjem cerkvene stavbe, ki je stalo
2282 mark in 68 pfenigov, tj. okoli 17.000 evrov (Unterstützungs-Auszü-
ge 1900, 693).31 Med donatorji so bili v prvih letih 20. stoletja Centralni
upravni odbor, Hermannstadt (Sibiu v Romuniji), Regionalno dru-
štvo Gustav Adolf Baden, Nizozemsko nacionalno društvo GA, Stade,
Bremen, Lübeck, Düsseldorf, Ansbach, švedski Göteborg, Spandau,
Darmstadt, Dresden, Karlsruhe, Halle, Stuttgart, Breslau (Wrocław),
Eutin, Halle, Dunaj, Münster, Berlin, Königsberg (Kaliningrad) ter
tudi ženske podružnice.
Na življenje cerkvene občine v Mariboru je močno vplivalo gibanje
Proč-od-Rima, ki je bilo dejavno na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Šlo je
za politično gibanje nemških nacionalističnih krogov okoli Georga von
Schönererja (1842–1921), ki se je silovito borilo proti Rimskokatoliški
cerkvi in političnim strankam pod njenim vplivom, ter stremelo k zdru-
žitvi Avstrije z nemškim Reichom. Cilj tega gibanja je bilo omogočanje
prestopanja nemških katoličanov v evangeličansko ali starokatoliško
veroizpoved. V Nemčiji sta gibanje podpirali tako Društvo Gustav Adolf
kot tudi Evangeličanska zveza. V letih med 1898 in 1901, ko so bile aktiv-
nosti gibanja na višku, je Rimskokatoliško cerkev zapustilo skupaj 14.835
ljudi, do prve svetovne vojne jih je 65.000 prestopilo v protestantizem
in 20.000 v starokatolištvo, k čemur je botrovalo tudi splošno nezado-
voljstvo z Rimskokatoliško cerkvijo, ne le privlačnost gibanja samega.
Mariborski evangeličanski duhovnik Ludwig Mahnert (1874–1943, po
svečen 1904 za duhovnika v Mariboru) je bil ključna oseba v gibanju in
avtor več knjig v takšnem duhu, med katerimi je bil najbolj znan njegov
roman Die Hungerlocke. Mahnert je propagiral idejo tesne povezanosti
evangeličanske in nemške identitete. To je bil čas, ko so se medetnične
napetosti med Nemci in Slovenci na Spodnjem Štajerskem že stopnje-
vale. Prehod iz katoliške cerkve se je v Mariboru okrepil okoli leta 1900
(Evangeličanska cerkvena občina Maribor 1908). V pismu iz leta 1903
je prezbiter Max Moertl Centralnemu upravnemu odboru v Leipzigu
pisal, da je cerkvena občina od leta 1899 pridobila okoli 200 ljudi, ki so
31 PAM 1846, škatla 7.
204
največji skupni prispevek GAW: 504 goldinarjev (pribl. 5300 evrov).
Okoli leta 1900 so pričeli s prenavljanjem cerkvene stavbe, ki je stalo
2282 mark in 68 pfenigov, tj. okoli 17.000 evrov (Unterstützungs-Auszü-
ge 1900, 693).31 Med donatorji so bili v prvih letih 20. stoletja Centralni
upravni odbor, Hermannstadt (Sibiu v Romuniji), Regionalno dru-
štvo Gustav Adolf Baden, Nizozemsko nacionalno društvo GA, Stade,
Bremen, Lübeck, Düsseldorf, Ansbach, švedski Göteborg, Spandau,
Darmstadt, Dresden, Karlsruhe, Halle, Stuttgart, Breslau (Wrocław),
Eutin, Halle, Dunaj, Münster, Berlin, Königsberg (Kaliningrad) ter
tudi ženske podružnice.
Na življenje cerkvene občine v Mariboru je močno vplivalo gibanje
Proč-od-Rima, ki je bilo dejavno na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Šlo je
za politično gibanje nemških nacionalističnih krogov okoli Georga von
Schönererja (1842–1921), ki se je silovito borilo proti Rimskokatoliški
cerkvi in političnim strankam pod njenim vplivom, ter stremelo k zdru-
žitvi Avstrije z nemškim Reichom. Cilj tega gibanja je bilo omogočanje
prestopanja nemških katoličanov v evangeličansko ali starokatoliško
veroizpoved. V Nemčiji sta gibanje podpirali tako Društvo Gustav Adolf
kot tudi Evangeličanska zveza. V letih med 1898 in 1901, ko so bile aktiv-
nosti gibanja na višku, je Rimskokatoliško cerkev zapustilo skupaj 14.835
ljudi, do prve svetovne vojne jih je 65.000 prestopilo v protestantizem
in 20.000 v starokatolištvo, k čemur je botrovalo tudi splošno nezado-
voljstvo z Rimskokatoliško cerkvijo, ne le privlačnost gibanja samega.
Mariborski evangeličanski duhovnik Ludwig Mahnert (1874–1943, po
svečen 1904 za duhovnika v Mariboru) je bil ključna oseba v gibanju in
avtor več knjig v takšnem duhu, med katerimi je bil najbolj znan njegov
roman Die Hungerlocke. Mahnert je propagiral idejo tesne povezanosti
evangeličanske in nemške identitete. To je bil čas, ko so se medetnične
napetosti med Nemci in Slovenci na Spodnjem Štajerskem že stopnje-
vale. Prehod iz katoliške cerkve se je v Mariboru okrepil okoli leta 1900
(Evangeličanska cerkvena občina Maribor 1908). V pismu iz leta 1903
je prezbiter Max Moertl Centralnemu upravnemu odboru v Leipzigu
pisal, da je cerkvena občina od leta 1899 pridobila okoli 200 ljudi, ki so
31 PAM 1846, škatla 7.
204
