Page 209 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 209
ANGELA ILIĆ
predstavniki cerkvene občine v svoji prošnji pišejo: »Saj tudi Celja, ki
se nahaja sredi najhujših bojev in najnujnejše potrebuje Vašo pomoč,
zagotovo ne boste pozabili?!« (F. May, Zangger in Wehrhan 1903, 2)42
Leta 1904 je cerkvena občina zaprosila za pomoč pri gradnji cerkve
(Unterstützungs-Auszüge 1904, 682).43 Leta 1903 so za izvajanje nabirk
ustanovili celo (nemško) združenje za izgradnjo nove evangeličanske
cerkve v Celju. 29. avgusta leta 1904 so skupaj proslavljali polaganje
temeljnega kamna cerkvene stavbe in 50. obletnico cerkvene občine.
Kristusova cerkev na Otoku je bila dokončana leta 1906, leta 1908 pa
tudi hiša za duhovnika. Leta 1909 je občina štela 560 vernikov (Unterstüt-
zungs-Auszüge 1909, 687).44
Med stalne teme bogato ilustriranih letnih poročil iz teh let, v kate-
rih se je redno pojavljala slika cerkvene stavbe, ponos cerkvene občine,
sta sodili reformacija 16. stol. v Celju in njena duhovna dediščina, ki je
potrjevala večstoletni zgodovinski obstoj protestantizma v Celju. Re-
formacija je bila kot pomemben moment konstituiranja protestantske
identitete tudi stalna tema v pismih, poročilih in drugih dokumentih
celjske cerkvene občine. Med drugimi poglavitnimi temami je bilo giba-
nje Proč-od-Rima in njegovi uspehi v Celju, ki so se potrjevali v prehodih
v protestantizem. Gibanje so predstavljali kot versko prebujo: »Odprite
srce in roko, da lahko Božji besedi pripravimo domovanje, dostojno
njegove usmiljene, večne Božje slave, v rešitev našega ljubega ljudstva
na mejni grudi z nepremagljivo močjo resnice!« (Evangeličansko zdru-
ženje za gradnjo cerkva Celje 1902a)45 Duhovnik Fritz May je bil glavni
agitator proč-od-rimskega gibanja v Celju, cerkvene publikacije pa so
pisale celo o »novi reformaciji«, ki naj bi po njihovem mnenju izšla iz
tega gibanja. Že s površno jezikovno analizo lahko ugotovimo, da so
veliko pisali o nemški identiteti in jo izenačevali z evangeličansko. V
tekstih se vseskozi pojavljajo besede očetnjava, domovina (Vaterland,
Heimatland) (F. May in Adler 1917),46 jezikovna enklava (Sprachinsel),
42 EZA 200/1/2391.
43 EZA 200/1/2391.
44 EZA 200/1/2391.
45 EZA 200/1/2391.
46 EZA 200/1/2392.
207
predstavniki cerkvene občine v svoji prošnji pišejo: »Saj tudi Celja, ki
se nahaja sredi najhujših bojev in najnujnejše potrebuje Vašo pomoč,
zagotovo ne boste pozabili?!« (F. May, Zangger in Wehrhan 1903, 2)42
Leta 1904 je cerkvena občina zaprosila za pomoč pri gradnji cerkve
(Unterstützungs-Auszüge 1904, 682).43 Leta 1903 so za izvajanje nabirk
ustanovili celo (nemško) združenje za izgradnjo nove evangeličanske
cerkve v Celju. 29. avgusta leta 1904 so skupaj proslavljali polaganje
temeljnega kamna cerkvene stavbe in 50. obletnico cerkvene občine.
Kristusova cerkev na Otoku je bila dokončana leta 1906, leta 1908 pa
tudi hiša za duhovnika. Leta 1909 je občina štela 560 vernikov (Unterstüt-
zungs-Auszüge 1909, 687).44
Med stalne teme bogato ilustriranih letnih poročil iz teh let, v kate-
rih se je redno pojavljala slika cerkvene stavbe, ponos cerkvene občine,
sta sodili reformacija 16. stol. v Celju in njena duhovna dediščina, ki je
potrjevala večstoletni zgodovinski obstoj protestantizma v Celju. Re-
formacija je bila kot pomemben moment konstituiranja protestantske
identitete tudi stalna tema v pismih, poročilih in drugih dokumentih
celjske cerkvene občine. Med drugimi poglavitnimi temami je bilo giba-
nje Proč-od-Rima in njegovi uspehi v Celju, ki so se potrjevali v prehodih
v protestantizem. Gibanje so predstavljali kot versko prebujo: »Odprite
srce in roko, da lahko Božji besedi pripravimo domovanje, dostojno
njegove usmiljene, večne Božje slave, v rešitev našega ljubega ljudstva
na mejni grudi z nepremagljivo močjo resnice!« (Evangeličansko zdru-
ženje za gradnjo cerkva Celje 1902a)45 Duhovnik Fritz May je bil glavni
agitator proč-od-rimskega gibanja v Celju, cerkvene publikacije pa so
pisale celo o »novi reformaciji«, ki naj bi po njihovem mnenju izšla iz
tega gibanja. Že s površno jezikovno analizo lahko ugotovimo, da so
veliko pisali o nemški identiteti in jo izenačevali z evangeličansko. V
tekstih se vseskozi pojavljajo besede očetnjava, domovina (Vaterland,
Heimatland) (F. May in Adler 1917),46 jezikovna enklava (Sprachinsel),
42 EZA 200/1/2391.
43 EZA 200/1/2391.
44 EZA 200/1/2391.
45 EZA 200/1/2391.
46 EZA 200/1/2392.
207
