Page 229 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 229
BOŽIDAR DEBENJAK
navzoča v rimski Cerkvi. Druga tradicija povezuje omembo »ženske z
alabastrno posodo« v Betaniji (Mt 26,6–13) s prej omenjeno grešnico (Lk
7,36–50), ker pa so v Betaniji doma Lazar in njegovi sestri Marta in Ma-
rija, naj bi bila ta Marija ista oseba kot Marija Magdalena in spokorjena
vlačuga. Ni torej čudno, da jo tudi Ben-Chorin ima za »hetero«. Vse to
so domneve, o njeni osebi pred dogodki ob križanju beremo v evangelijih
samo to, da jo je obsedalo sedem demonov, katerih jo je ozdravil Jezus
(Lk 8,2 obenem poroča, da se je Jezusu skupaj z drugimi ženskami pri-
družila v Galileji, Mk 16,9 pa omenja samo, da je bil Jezus iz nje izgnal
sedem demonov6). Vse drugo, o čemer v zvezi z njo govorijo evangeliji,
je povezano s smrtjo na križu, grobom in vstajenjem. Tu nastopa bodisi
skupaj z drugimi učenkami, bodisi sama. Nekanonični Petrov evangelij
jo izrecno imenuje »Gospodova učenka« – grško mathetria tou kyriou
(Ev. Petri 12,50). Obstoji tudi tradicija, po kateri je Marija Magdalena ne
samo Jezusova učenka, temveč obenem njegova žena. Na tej tradiciji je
gradil film Poslednja Kristusova skušnjava. Možna podpora tej tradiciji
je apokrifni Filipov evangelij, ko pravi, da jo je »Gospod poljubljal na
usta«, pa tudi Petrov protest proti njeni navzočnosti v enem od zadnjih
logijev Evangelija po Tomažu Dvojčku.7 Razmišljanje o tem, ali je Jezus
lahko imel ženo, so seveda obremenjena; z judovske strani je to ocenjeno
6 Zdravljenje je spadalo k običajni religijski praksi, kar se je do danes ohranilo npr.
v budizmu. Izganjanje demonov (eksorcizem) je spadalo med metode zdravljenja,
danes bi ga uvrstili v psihogeni trening. O Jezusovem zdravljenju evangeliji obilno
poročajo.
7 Koptski Filipov evangelij pravi izrecno:
Odrešenikova] družica je Marija Magdalena. [Odrešenik] jo je ljubil bolj kot vse
učence in jo pogosto poljubljal na [usta]. Drugi učenci […] Rekli so mu: »Zakaj ljubiš
njo bolj kot vse nas?« Odrešenik jim je odvrnil in rekel: »Zakaj vas ne ljubim tako
kot njo? Ko sta slepec in videči skupaj v temi, se med seboj ne razlikujeta. Ko pa se
prikaže svetloba, bo videči uzrl svetlobo, medtem ko bo slepi ostal v temi.« (Berger
in Nord [1999] 2015, 949)
Evangelij po Tomažu Dvojčku pravi v logiju 114:
Simon Peter jim je rekel:
[.1] Naj gre Marija iz naše srede, zakaj ženske niso vredne Življenja.
Jezus je rekel:
[.2] Glejte, vodil jo bom tako, da jo bom naredil moško, da bo tudi ona lahko postala
živi duh (pneuma), podobno vam možem.
[.3] Zakaj vsaka ženska, ki je postala moški, bo stopila v nebeško kraljestvo.
227
navzoča v rimski Cerkvi. Druga tradicija povezuje omembo »ženske z
alabastrno posodo« v Betaniji (Mt 26,6–13) s prej omenjeno grešnico (Lk
7,36–50), ker pa so v Betaniji doma Lazar in njegovi sestri Marta in Ma-
rija, naj bi bila ta Marija ista oseba kot Marija Magdalena in spokorjena
vlačuga. Ni torej čudno, da jo tudi Ben-Chorin ima za »hetero«. Vse to
so domneve, o njeni osebi pred dogodki ob križanju beremo v evangelijih
samo to, da jo je obsedalo sedem demonov, katerih jo je ozdravil Jezus
(Lk 8,2 obenem poroča, da se je Jezusu skupaj z drugimi ženskami pri-
družila v Galileji, Mk 16,9 pa omenja samo, da je bil Jezus iz nje izgnal
sedem demonov6). Vse drugo, o čemer v zvezi z njo govorijo evangeliji,
je povezano s smrtjo na križu, grobom in vstajenjem. Tu nastopa bodisi
skupaj z drugimi učenkami, bodisi sama. Nekanonični Petrov evangelij
jo izrecno imenuje »Gospodova učenka« – grško mathetria tou kyriou
(Ev. Petri 12,50). Obstoji tudi tradicija, po kateri je Marija Magdalena ne
samo Jezusova učenka, temveč obenem njegova žena. Na tej tradiciji je
gradil film Poslednja Kristusova skušnjava. Možna podpora tej tradiciji
je apokrifni Filipov evangelij, ko pravi, da jo je »Gospod poljubljal na
usta«, pa tudi Petrov protest proti njeni navzočnosti v enem od zadnjih
logijev Evangelija po Tomažu Dvojčku.7 Razmišljanje o tem, ali je Jezus
lahko imel ženo, so seveda obremenjena; z judovske strani je to ocenjeno
6 Zdravljenje je spadalo k običajni religijski praksi, kar se je do danes ohranilo npr.
v budizmu. Izganjanje demonov (eksorcizem) je spadalo med metode zdravljenja,
danes bi ga uvrstili v psihogeni trening. O Jezusovem zdravljenju evangeliji obilno
poročajo.
7 Koptski Filipov evangelij pravi izrecno:
Odrešenikova] družica je Marija Magdalena. [Odrešenik] jo je ljubil bolj kot vse
učence in jo pogosto poljubljal na [usta]. Drugi učenci […] Rekli so mu: »Zakaj ljubiš
njo bolj kot vse nas?« Odrešenik jim je odvrnil in rekel: »Zakaj vas ne ljubim tako
kot njo? Ko sta slepec in videči skupaj v temi, se med seboj ne razlikujeta. Ko pa se
prikaže svetloba, bo videči uzrl svetlobo, medtem ko bo slepi ostal v temi.« (Berger
in Nord [1999] 2015, 949)
Evangelij po Tomažu Dvojčku pravi v logiju 114:
Simon Peter jim je rekel:
[.1] Naj gre Marija iz naše srede, zakaj ženske niso vredne Življenja.
Jezus je rekel:
[.2] Glejte, vodil jo bom tako, da jo bom naredil moško, da bo tudi ona lahko postala
živi duh (pneuma), podobno vam možem.
[.3] Zakaj vsaka ženska, ki je postala moški, bo stopila v nebeško kraljestvo.
227
