Page 244 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 244
RAZGLEDI, VPOGLEDI
molitve. Pesmi so prevedene iz nemščine, ki jih je Moller verjetno sam
prevedel ali pa še kdo drug.
Moller je bil v Tšupcu štirideset let duhovnik in se je ukvarjal tudi z
matematiko in astronomijo.
Luthrov Mali katekizem (Der Kleine Catechismus, Tauf- und Trau-
-Büchlein D. Martini Luther) je izšel tudi kot prva knjiga v budyšinskem
(tj. gornjesrbskem) narečju šele leta 1597 in je tako prva knjiga v tem
narečju oz. jeziku. Knjigo je dokončal Wjaclaw Warichius, duhovnik
v Hodžiju, kjer je umrl leta 1618. Rojen je bil leta 1564 in po šolanju v
Budyšinu in Wittenbergu je deloval v Hodžiju.
Lužica je zelo trpela tudi med tridesetletno versko vojno (1618–1648).
Budyšin je doživel dva močna napada leta 1620 in 1626, ko so mesto
skoraj v celoti razrušili (od 1500 hiš, kar jih je bilo tedaj v mestu, je
ostalo celih samo 182) in pobili več kot 500 ljudi. Leta 1632 je izbruhnila
še kuga in lakota, ki je samo v tem mestu zahtevala v treh mesecih smrt
7000 prebivalcev. V Wojerecah je od kuge umrlo 700 ljudi, v Kulowu je
ob koncu vojne ostalo le pet zakonskih parov. Vas Hronow je bila popol-
noma razrušena in ostala je brez prebivalcev. Najhuje je bilo v mejnih
krajih, kjer so bile cele pokrajine izropane, hiše požgane, lužiškosrbski
prebivalci pa zvečine pobiti ali pregnani. Kraje so potem poselili nemški
kmetje, s čimer se je dežela po številu srbskega prebivalstva občutno
zmanjšala, prav tako pa tudi površina.
Po tridesetletni vojni so fevdalci vse bolj pritiskali na slovanski del
Lužic, nemščina je postajala vse bolj privilegirana. Pridigarji so morali
po cerkvah izmenoma govoriti srbsko in nemško. Uredba iz leta 1762 je
duhovnikom in učiteljem odločno vsiljevala uvajanje »čistega nemškega
namesto vendskega jezika«. V zadnjem desetletju 18. stoletja je ponovno
prišlo do neredov.
Leta 1610 je izšla druga dolnjesrbska knjiga, ki se v slovenskem prevo-
du glasi: Srbski enhiridij, to je Luthrov mali katekizem, zraven nekaj lepih
potrebnih molitev in psalmov, opomin in spomin za zakon in krst … Vse
iz nemščine v srbski jezik presadil, skupaj z ustreznim kratkim poukom,
kako naj se prav srbsko piše, bere in izgovarja, Handrij Tara Mužakowčan,
župnik v Bjedrichecah.
Handrijan Tara je bil rojen okrog leta 1570 v Mužakowu, znano je
še, da se je šolal v Frankfurtu na Odri in da je služboval v Bjedrichecah
242
molitve. Pesmi so prevedene iz nemščine, ki jih je Moller verjetno sam
prevedel ali pa še kdo drug.
Moller je bil v Tšupcu štirideset let duhovnik in se je ukvarjal tudi z
matematiko in astronomijo.
Luthrov Mali katekizem (Der Kleine Catechismus, Tauf- und Trau-
-Büchlein D. Martini Luther) je izšel tudi kot prva knjiga v budyšinskem
(tj. gornjesrbskem) narečju šele leta 1597 in je tako prva knjiga v tem
narečju oz. jeziku. Knjigo je dokončal Wjaclaw Warichius, duhovnik
v Hodžiju, kjer je umrl leta 1618. Rojen je bil leta 1564 in po šolanju v
Budyšinu in Wittenbergu je deloval v Hodžiju.
Lužica je zelo trpela tudi med tridesetletno versko vojno (1618–1648).
Budyšin je doživel dva močna napada leta 1620 in 1626, ko so mesto
skoraj v celoti razrušili (od 1500 hiš, kar jih je bilo tedaj v mestu, je
ostalo celih samo 182) in pobili več kot 500 ljudi. Leta 1632 je izbruhnila
še kuga in lakota, ki je samo v tem mestu zahtevala v treh mesecih smrt
7000 prebivalcev. V Wojerecah je od kuge umrlo 700 ljudi, v Kulowu je
ob koncu vojne ostalo le pet zakonskih parov. Vas Hronow je bila popol-
noma razrušena in ostala je brez prebivalcev. Najhuje je bilo v mejnih
krajih, kjer so bile cele pokrajine izropane, hiše požgane, lužiškosrbski
prebivalci pa zvečine pobiti ali pregnani. Kraje so potem poselili nemški
kmetje, s čimer se je dežela po številu srbskega prebivalstva občutno
zmanjšala, prav tako pa tudi površina.
Po tridesetletni vojni so fevdalci vse bolj pritiskali na slovanski del
Lužic, nemščina je postajala vse bolj privilegirana. Pridigarji so morali
po cerkvah izmenoma govoriti srbsko in nemško. Uredba iz leta 1762 je
duhovnikom in učiteljem odločno vsiljevala uvajanje »čistega nemškega
namesto vendskega jezika«. V zadnjem desetletju 18. stoletja je ponovno
prišlo do neredov.
Leta 1610 je izšla druga dolnjesrbska knjiga, ki se v slovenskem prevo-
du glasi: Srbski enhiridij, to je Luthrov mali katekizem, zraven nekaj lepih
potrebnih molitev in psalmov, opomin in spomin za zakon in krst … Vse
iz nemščine v srbski jezik presadil, skupaj z ustreznim kratkim poukom,
kako naj se prav srbsko piše, bere in izgovarja, Handrij Tara Mužakowčan,
župnik v Bjedrichecah.
Handrijan Tara je bil rojen okrog leta 1570 v Mužakowu, znano je
še, da se je šolal v Frankfurtu na Odri in da je služboval v Bjedrichecah
242
