Page 246 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 246
RAZGLEDI, VPOGLEDI
pastir, ampak se je pred plemstvom potegoval tudi za pravice kmetov,
zato je postal med plemstvom nepriljubljen, kar se mu je maščevalo, da
so prepovedali izdajo enega dela njegovega prevoda Nove zaveze. Po
pomoč se je obrnil k saškemu volilnemu knezu v Dresdnu in ta mu je
tiskanje dovolil.
Spoznal je, da ljudstvo potrebuje Sveto pismo v razumljivem jeziku.
Kljub zaposlenosti na več področjih se je vseeno lotil prevajanja Nove
zaveze. Prevajal je po Luthrovem prevodu, pregledoval z grškim izvir-
nikom, primerjal pa je tudi prevode drugih slovanskih jezikov, pred-
vsem češkega in poljskega. Naslonil se je na jezik, ki so ga govorili okrog
Budyšina.
Najprej je pripravil za tisk Matejev in Markov evangelij (S. Matthaeus
und S. Marcus / Wie auch Die drey allgemeinen Haupt-Symbola, Budissin
1670). Knjige so Frenclu na silo vzeli. Vmes je posegel saški volilni knez
in odločil, da mu morajo knjige vrniti in dati za tiskanje Nove zaveze
200 goldinarjev. Do krepkega zasuka na področju jezikoslovja – in s
Frenclovim prevajanjem Svetega pisma – je prišlo, ko je leta 1689 izšel
Učbenik srbskega pisanja in branja, ki ga je pripravil Zacharija Bierlink
(1645–1697) in protestanti so se odločili za njegov pravopis.
Frencel je prav tako pripravil in izdal Das Gedächtniß der Wunder
Gottes. Welches Bey Einweyhung des Anno 1688 aufgerichteten Neuen
Altars/ In der Kirchen zu Postwiz/ In einer Predigt betrachtet und der
Gemeine Gottes allda vorgetragen worden, Zittau 1697.
Ko je leta 1697 car Peter Veliki potoval skozi Oberlausitz, mu je Fren-
cel izročil svoj prevod že prevedenega dela Nove zaveze in druga dela v
srbščini in latinščini.
Frencel je prevajal naprej, zato je potem moral rokopis prepisovati in
usklajevati z novim Bierlinkovim pravopisom. Medtem pa je skoraj po-
polnoma oslepel in delo je nadaljeval njegov sin Abraham, ki je primerjal
prevod z Luthrovim, češkim, poljskim in celo slovenskim prevodom.
Naslov bi se v slovenskem prevodu glasil Novi zakon našega Gospoda
Jezusa Kristusa, ki ga je v gornjelužiški srbski jezik prevedel Michal Frencel,
služabnik Božje besede v Budestecah, pod Budyšin pristojnih.
Prevod omenjene Nove zaveze, ki obsega okrog 1400 strani, je plod
dvajsetletnega trdega dela. Delo je natisnila Hartmannova tiskarnica v
244
pastir, ampak se je pred plemstvom potegoval tudi za pravice kmetov,
zato je postal med plemstvom nepriljubljen, kar se mu je maščevalo, da
so prepovedali izdajo enega dela njegovega prevoda Nove zaveze. Po
pomoč se je obrnil k saškemu volilnemu knezu v Dresdnu in ta mu je
tiskanje dovolil.
Spoznal je, da ljudstvo potrebuje Sveto pismo v razumljivem jeziku.
Kljub zaposlenosti na več področjih se je vseeno lotil prevajanja Nove
zaveze. Prevajal je po Luthrovem prevodu, pregledoval z grškim izvir-
nikom, primerjal pa je tudi prevode drugih slovanskih jezikov, pred-
vsem češkega in poljskega. Naslonil se je na jezik, ki so ga govorili okrog
Budyšina.
Najprej je pripravil za tisk Matejev in Markov evangelij (S. Matthaeus
und S. Marcus / Wie auch Die drey allgemeinen Haupt-Symbola, Budissin
1670). Knjige so Frenclu na silo vzeli. Vmes je posegel saški volilni knez
in odločil, da mu morajo knjige vrniti in dati za tiskanje Nove zaveze
200 goldinarjev. Do krepkega zasuka na področju jezikoslovja – in s
Frenclovim prevajanjem Svetega pisma – je prišlo, ko je leta 1689 izšel
Učbenik srbskega pisanja in branja, ki ga je pripravil Zacharija Bierlink
(1645–1697) in protestanti so se odločili za njegov pravopis.
Frencel je prav tako pripravil in izdal Das Gedächtniß der Wunder
Gottes. Welches Bey Einweyhung des Anno 1688 aufgerichteten Neuen
Altars/ In der Kirchen zu Postwiz/ In einer Predigt betrachtet und der
Gemeine Gottes allda vorgetragen worden, Zittau 1697.
Ko je leta 1697 car Peter Veliki potoval skozi Oberlausitz, mu je Fren-
cel izročil svoj prevod že prevedenega dela Nove zaveze in druga dela v
srbščini in latinščini.
Frencel je prevajal naprej, zato je potem moral rokopis prepisovati in
usklajevati z novim Bierlinkovim pravopisom. Medtem pa je skoraj po-
polnoma oslepel in delo je nadaljeval njegov sin Abraham, ki je primerjal
prevod z Luthrovim, češkim, poljskim in celo slovenskim prevodom.
Naslov bi se v slovenskem prevodu glasil Novi zakon našega Gospoda
Jezusa Kristusa, ki ga je v gornjelužiški srbski jezik prevedel Michal Frencel,
služabnik Božje besede v Budestecah, pod Budyšin pristojnih.
Prevod omenjene Nove zaveze, ki obsega okrog 1400 strani, je plod
dvajsetletnega trdega dela. Delo je natisnila Hartmannova tiskarnica v
244
