Page 245 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 245
FRANC KUZMIČ
in v Serbskem Bukojcu. Tara je pripravil še srbsko postilo, a za tisk od
volilnega kneza ni dobil dovoljenja. Prav tako je avtor dveh daljših pe-
snitev v nemščini in avtor komedije Weiber Spiegel (Žensko ogledalo).
Leta 1627 je izšla druga gornjesrbska knjižica na 48 straneh, in sicer
sedem Davidovih psalmov v srbskem in nemškem jeziku. Psalme je
v srbščino prevedel in knjigo izdal Hrjehor Martini. Kot duhovnik je
služboval v Bukecah in Poršicah. V načrtu je imel izdati še evangelije za
nedelje in praznike, a mu je to smrt leta 1632 preprečila.
Jan Chojnan je leta 1650 napisal in za tisk pripravil prvo srbsko slov-
nico Linguae Vandalicae ad dialectum districtus Cotbusiani formandae
aliquis Conatus (Poskus oblikovanja srbskega jezika po kosebuškem
narečju). Tiskana ni bila nikoli, so jo pa veliko prepisovali. Chojnan je
bil rojen okrog leta 1600, študiral v Wittenbergu teologijo, kot duhovnik
pa je služboval v Lubinu in Lubnjowu in tam leta 1664 umrl.
Če primerjamo to slovstveno delo s prekmurskim, opazimo očitno
razliko. Lužiški Srbi so namreč izdajali knjige, ki so bile namenjene du
hovnikom, učiteljem in kantorjem. Za preprosto ljudstvo še ni prišel čas,
saj govorimo o času pred razsvetljenstvom in pietističnim gibanjem. Zato
v tem prvem obdobju ne zasledimo abecednikov.
Prekmurski protestanti so se seznanili z imenom Michala Frencela
(1628–1706), in to v predgovoru v Novem zakonu iz leta 1771. Tam je
namreč omenjen kot prevajalec Nove zaveze. Takole je zapisano:
Hvále je vrejden i Francel Mihao: ka je vu Luzátzii bodoučim Slove-
nom, ali Vandalušom, Evangjeliom s. Mátaja i Marka 1670. s. Pavla
k Rimláncom i Galátáncom list pa 1693. i potom cejli Nouvi Zákon
1706. darüvao v Budiši in 8vo. Koteroga so nasledüvali drügi štirje
moudri vučitelje rejči Bože vu našem vrejmeni: i vö so dáli vse Stároga
i Nouvoga Zákona knige vleti 1728. vu Budiši in 4to. (Nouvi Zákon
1771, predgovor)
Kdo je bil Frencel? Michal Frencel je bil rojen 2. februarja 1628 v
Pietschwitzu (Bečice pri Hodziju). Gimnazijo je obiskoval v Bautznu in
Meisnu. Teologijo je študiral na univerzi v Leipzigu. V letih 1651–1662
je bil evangeličanski duhovnik v Koselu in od 1662 do smrti 29. junija
1706 v Großpostwitzu (Budestecah) pri Budyšinu. Ni bil zgolj dušni
243
in v Serbskem Bukojcu. Tara je pripravil še srbsko postilo, a za tisk od
volilnega kneza ni dobil dovoljenja. Prav tako je avtor dveh daljših pe-
snitev v nemščini in avtor komedije Weiber Spiegel (Žensko ogledalo).
Leta 1627 je izšla druga gornjesrbska knjižica na 48 straneh, in sicer
sedem Davidovih psalmov v srbskem in nemškem jeziku. Psalme je
v srbščino prevedel in knjigo izdal Hrjehor Martini. Kot duhovnik je
služboval v Bukecah in Poršicah. V načrtu je imel izdati še evangelije za
nedelje in praznike, a mu je to smrt leta 1632 preprečila.
Jan Chojnan je leta 1650 napisal in za tisk pripravil prvo srbsko slov-
nico Linguae Vandalicae ad dialectum districtus Cotbusiani formandae
aliquis Conatus (Poskus oblikovanja srbskega jezika po kosebuškem
narečju). Tiskana ni bila nikoli, so jo pa veliko prepisovali. Chojnan je
bil rojen okrog leta 1600, študiral v Wittenbergu teologijo, kot duhovnik
pa je služboval v Lubinu in Lubnjowu in tam leta 1664 umrl.
Če primerjamo to slovstveno delo s prekmurskim, opazimo očitno
razliko. Lužiški Srbi so namreč izdajali knjige, ki so bile namenjene du
hovnikom, učiteljem in kantorjem. Za preprosto ljudstvo še ni prišel čas,
saj govorimo o času pred razsvetljenstvom in pietističnim gibanjem. Zato
v tem prvem obdobju ne zasledimo abecednikov.
Prekmurski protestanti so se seznanili z imenom Michala Frencela
(1628–1706), in to v predgovoru v Novem zakonu iz leta 1771. Tam je
namreč omenjen kot prevajalec Nove zaveze. Takole je zapisano:
Hvále je vrejden i Francel Mihao: ka je vu Luzátzii bodoučim Slove-
nom, ali Vandalušom, Evangjeliom s. Mátaja i Marka 1670. s. Pavla
k Rimláncom i Galátáncom list pa 1693. i potom cejli Nouvi Zákon
1706. darüvao v Budiši in 8vo. Koteroga so nasledüvali drügi štirje
moudri vučitelje rejči Bože vu našem vrejmeni: i vö so dáli vse Stároga
i Nouvoga Zákona knige vleti 1728. vu Budiši in 4to. (Nouvi Zákon
1771, predgovor)
Kdo je bil Frencel? Michal Frencel je bil rojen 2. februarja 1628 v
Pietschwitzu (Bečice pri Hodziju). Gimnazijo je obiskoval v Bautznu in
Meisnu. Teologijo je študiral na univerzi v Leipzigu. V letih 1651–1662
je bil evangeličanski duhovnik v Koselu in od 1662 do smrti 29. junija
1706 v Großpostwitzu (Budestecah) pri Budyšinu. Ni bil zgolj dušni
243
