Page 250 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 250
RAZGLEDI, VPOGLEDI
ogled Puconec, prve protestantske cerkve v Prekmurju po tolerančnem
patentu, spomenika Spametnost, še ohranjene evangeličanske osnov-
ne šole in Doma Števana Küzmiča. Naslednja postaja je bila Pavlova
hiša (Pavelhaus) v Potrni/Laafeld, že na avstrijskem Štajerskem in nato
Bad Radkersburg, ogled srednjeveške cerkve in trga, kjer so leta 1600
na grmadi sežgali protestantske knjige. Končna postaja je bila Gornja
Radgona, kjer je bil sprejem za referente in goste simpozija z degustacijo
vin in večerjo.
Zbornik z naslovom Protestantizem včeraj, danes in jutri predstavlja
in objavlja razširjene referate z mednarodnega simpozija Protestantizem
včeraj, danes in jutri, ki so ga organizirali Ustanova dr. Šiftarjeva funda-
cija, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in Znanstvenoraz-
iskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V zgodovinskem sklopu je akademik Anton Vratuša ponovno po-
udaril potrebo po takšnem simpoziju, kakor je bilo to obljubljeno že
pred leti na prvem znanstvenem simpoziju. V prispevku je prikazal
poslanstvo Fundacije in njeno ustvarjalno vpetost v sodobno družbo
in kulturna dogajanja doma in po svetu. Walter Brunner je obdelal tri
posebna gibanja, ki so bila navzoča tudi pri nas, in sicer prekrščevalce,
štiftarje in skakače. Mariborsko evangeličansko skupnost do leta 1587
je obdelal Žiga Oman, medtem ko Gene S. Whiting družini Zrinski in
Bánffy v času reformacije v Međimurju in Prekmurju. Robert Hajszan
je predstavil Nove novine iz Ugarske, ki so izhajale na Gradiščanskem in
so poročale o bitkah s Turki. Miloš Klatik iz Slovaške je prikazal prvo
pokrajinsko zakonodajno sinodo na Slovaškem, in sicer specifične tre-
nutke sinode v Žilini leta 1610. Pomembno gradivo za razumevanje
reformacije v prostoru in času so vizitacijski zapisniki protestantskih
cerkva iz 18. stoletja, katerih se je lotila Klaudija Sedar. Franc Kuzmič je
prikazal pietizem med prekmurskimi protestanti (predvsem v njihovi
književni ustvarjalnosti), ki je nedvomno vplival na poznejši razvoj in
obstanek protestantizma na tem območju. Vincenc Rajšp je poskušal v
obrisih prikazati protestantizem v slovenskem prostoru od tolerančne-
ga patenta cesarja Jožefa II. do konca 1. svetovne vojne, medtem ko
je novodobne evangeličane v Mariboru in okolici v 19. in 20. stoletju
predstavil Boštjan Zajšek.
248
ogled Puconec, prve protestantske cerkve v Prekmurju po tolerančnem
patentu, spomenika Spametnost, še ohranjene evangeličanske osnov-
ne šole in Doma Števana Küzmiča. Naslednja postaja je bila Pavlova
hiša (Pavelhaus) v Potrni/Laafeld, že na avstrijskem Štajerskem in nato
Bad Radkersburg, ogled srednjeveške cerkve in trga, kjer so leta 1600
na grmadi sežgali protestantske knjige. Končna postaja je bila Gornja
Radgona, kjer je bil sprejem za referente in goste simpozija z degustacijo
vin in večerjo.
Zbornik z naslovom Protestantizem včeraj, danes in jutri predstavlja
in objavlja razširjene referate z mednarodnega simpozija Protestantizem
včeraj, danes in jutri, ki so ga organizirali Ustanova dr. Šiftarjeva funda-
cija, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in Znanstvenoraz-
iskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V zgodovinskem sklopu je akademik Anton Vratuša ponovno po-
udaril potrebo po takšnem simpoziju, kakor je bilo to obljubljeno že
pred leti na prvem znanstvenem simpoziju. V prispevku je prikazal
poslanstvo Fundacije in njeno ustvarjalno vpetost v sodobno družbo
in kulturna dogajanja doma in po svetu. Walter Brunner je obdelal tri
posebna gibanja, ki so bila navzoča tudi pri nas, in sicer prekrščevalce,
štiftarje in skakače. Mariborsko evangeličansko skupnost do leta 1587
je obdelal Žiga Oman, medtem ko Gene S. Whiting družini Zrinski in
Bánffy v času reformacije v Međimurju in Prekmurju. Robert Hajszan
je predstavil Nove novine iz Ugarske, ki so izhajale na Gradiščanskem in
so poročale o bitkah s Turki. Miloš Klatik iz Slovaške je prikazal prvo
pokrajinsko zakonodajno sinodo na Slovaškem, in sicer specifične tre-
nutke sinode v Žilini leta 1610. Pomembno gradivo za razumevanje
reformacije v prostoru in času so vizitacijski zapisniki protestantskih
cerkva iz 18. stoletja, katerih se je lotila Klaudija Sedar. Franc Kuzmič je
prikazal pietizem med prekmurskimi protestanti (predvsem v njihovi
književni ustvarjalnosti), ki je nedvomno vplival na poznejši razvoj in
obstanek protestantizma na tem območju. Vincenc Rajšp je poskušal v
obrisih prikazati protestantizem v slovenskem prostoru od tolerančne-
ga patenta cesarja Jožefa II. do konca 1. svetovne vojne, medtem ko
je novodobne evangeličane v Mariboru in okolici v 19. in 20. stoletju
predstavil Boštjan Zajšek.
248
