Page 190 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 190
RAZGLEDI, VPOGLEDI
baron Raubar (†1536) in Franc Kacijaner (†1545), kakor tudi v posvetnih
krogih, kjer je užival velik ugled pri nosilcih politične oblasti. S svojimi
talenti je bil – kar nedvomno sodi tudi k njegovi družinski tradiciji – v
mnogo pogledih poklican v javno službo.
Njegovo jasno strukturirano življenje je poleg tega zaznamovalo
še odločilno srečanje s kasnejšim prijateljem in stanovskim tovarišem
Primožem Trubarjem (1508–1586) leta 1531. Ta precej mlajši in vne-
ti zagovornik Luthrove teologije je kot izjemno nadarjen pridigar na
Kranjskem spodbudil pravo gibanje pokore. Potem ko je bil poklican v
Ljubljano, je postal pobudnik popolnoma novega razumevanja evange-
lija. Wiener se je navdušil nad novimi idejami in, kot sam priznava, »na
osnovi svojega študija prodiral vedno globlje v reformacijsko sporočilo,
ki ga je doživljal kot veliko notranjo osvoboditev«. Odslej sta bila nauk
o opravičenju samo po veri ter globoko prepričanje, da je izvir vere
lahko le Sveto pismo, središče njegovega življenja. Zanj so bila to vrata v
krščansko svobodo. Ta preboj mu je omogočil, da je premostil cerkve-
ne predpise, ki so bili v nasprotju z jasno biblijsko besedo. Leta 1537
se je poročil ter se po ženini smrti po dvoletnem žalovanju leta 1547
ponovno poročil. To je bil za novega škofa Urbana Textorja, ki je svojo
službo nastopil po Francu Kacijanerju, razlog, da je sprožil ostre kritike
in bil povod za uvedbo procesa proti krivovercu. Urban Textor je bil za
razliko od obeh njegovih predhodnikov, ki sta bila po tihem odprta za
ideje humanizma in reformacije, strikten, skoraj fanatičen nasprotnik
reformatorjev, pripadal je ožjemu krogu prijateljev Ignacija Lojolskega
in jezuitskega reda.4 Evangeličansko misleče je naznanjal oblastem, ki so
jih prijele. Primožu Trubarju in nekaterim drugim je uspelo pobegniti,
Wienerja pa so ujeli in zaprli v ječo na ljubljanskem gradu; za herezijo
in »bigamijo« je veljala smrtna kazen. V zapisniku verskega zaslišanja so
Wienerjeve izjave zlonamerno ponaredili. Uspelo pa mu je sestaviti svoje
izpovedovanje vere, ki ga je poslal prijatelju Primožu Trubarju, ta pa je
spis posredoval Luthrovemu učencu in ravnatelju šole Veitu Dietrichu,
ki je nato Wienerju poslal več tolažilnih pisem in ga opogumljal, da
4 Več o škofu Urbanu Textorju (1544–1558) prim. Theodor Elze, »Paul Wiener, Mitre-
formator in Krain […]« [Paul Wiener, soreformator na Kranjskem …] (Elze 1882, 7).
188
baron Raubar (†1536) in Franc Kacijaner (†1545), kakor tudi v posvetnih
krogih, kjer je užival velik ugled pri nosilcih politične oblasti. S svojimi
talenti je bil – kar nedvomno sodi tudi k njegovi družinski tradiciji – v
mnogo pogledih poklican v javno službo.
Njegovo jasno strukturirano življenje je poleg tega zaznamovalo
še odločilno srečanje s kasnejšim prijateljem in stanovskim tovarišem
Primožem Trubarjem (1508–1586) leta 1531. Ta precej mlajši in vne-
ti zagovornik Luthrove teologije je kot izjemno nadarjen pridigar na
Kranjskem spodbudil pravo gibanje pokore. Potem ko je bil poklican v
Ljubljano, je postal pobudnik popolnoma novega razumevanja evange-
lija. Wiener se je navdušil nad novimi idejami in, kot sam priznava, »na
osnovi svojega študija prodiral vedno globlje v reformacijsko sporočilo,
ki ga je doživljal kot veliko notranjo osvoboditev«. Odslej sta bila nauk
o opravičenju samo po veri ter globoko prepričanje, da je izvir vere
lahko le Sveto pismo, središče njegovega življenja. Zanj so bila to vrata v
krščansko svobodo. Ta preboj mu je omogočil, da je premostil cerkve-
ne predpise, ki so bili v nasprotju z jasno biblijsko besedo. Leta 1537
se je poročil ter se po ženini smrti po dvoletnem žalovanju leta 1547
ponovno poročil. To je bil za novega škofa Urbana Textorja, ki je svojo
službo nastopil po Francu Kacijanerju, razlog, da je sprožil ostre kritike
in bil povod za uvedbo procesa proti krivovercu. Urban Textor je bil za
razliko od obeh njegovih predhodnikov, ki sta bila po tihem odprta za
ideje humanizma in reformacije, strikten, skoraj fanatičen nasprotnik
reformatorjev, pripadal je ožjemu krogu prijateljev Ignacija Lojolskega
in jezuitskega reda.4 Evangeličansko misleče je naznanjal oblastem, ki so
jih prijele. Primožu Trubarju in nekaterim drugim je uspelo pobegniti,
Wienerja pa so ujeli in zaprli v ječo na ljubljanskem gradu; za herezijo
in »bigamijo« je veljala smrtna kazen. V zapisniku verskega zaslišanja so
Wienerjeve izjave zlonamerno ponaredili. Uspelo pa mu je sestaviti svoje
izpovedovanje vere, ki ga je poslal prijatelju Primožu Trubarju, ta pa je
spis posredoval Luthrovemu učencu in ravnatelju šole Veitu Dietrichu,
ki je nato Wienerju poslal več tolažilnih pisem in ga opogumljal, da
4 Več o škofu Urbanu Textorju (1544–1558) prim. Theodor Elze, »Paul Wiener, Mitre-
formator in Krain […]« [Paul Wiener, soreformator na Kranjskem …] (Elze 1882, 7).
188
