Page 191 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 191
Hermann Pitters
vztrajno izpoveduje evangeljsko resnico.5 Wienerju je nato uspelo doseči,
da je kralj Ferdinand proces proti njemu prestavil na Dunaj, kjer je bilo
imenovano novo razsodišče. Toda tudi na Dunaju je škof Textor ohranil
premoč. Znova je prišlo do ponarejanja zapisnikov. Šele po mukotrpnih
pritožbah so zapisnike popravili vsaj do te mere, da jih je Wiener končno
podpisal. Toda na osnovi zapisnikov oblikovan formalni preklic Wie-
nerjevega krivoverstva, ki so mu ga predložili v podpis, se je ponovno
izkazal za popoln ponaredek, tako da ga Wiener zaradi ugovora vesti ni
želel podpisati. Ko se je nato ponovno obrnil na kralja, je slednji ukazal:
Wiener naj sam sestavi svoj zagovor ter ga predloži dvema svetnikoma,
ki ju bo imenoval kralj. Svoj zagovor je Wiener začel pisati leta 1584 na
Dunaju, v benediktinskem »škotskem« samostanu Schottenstift; apologija
je ohranjena v prepisu. Proces se je vlekel do leta 1549. Sodbo je izrekel
Wienerju naklonjeni kralj Ferdinand, ki je želel na vsak način preprečiti
načrtovano smrtno obsodbo. Glasila se je, da se Wienerja prežene na
Sedmograško. Ferdinand je bil tedaj sam sredi novih političnih pogajanj,
v katerih naj bi dosegel, da Sedmograška spet pripada Habsburžanom.
Medtem je bilo od leta 1542 tu že uveljavljeno reformacijsko gibanje
tudi v cerkvi. Leta 1547 je najvišja instanca sedmograških Nemcev že
sprejela in izdala Cerkveni red vseh Nemcev na Sedmograškem.6 Wiener
je torej prišel v deželo, v kateri se je že uveljavila reformacija cerkve. Ko
je, sodeč po dokumentih iz županovega urada, 12. junija 1549 kot »qui
dam presbyter pauper in captivitate detens« (kot neki revni duhovnik,
ki je prišel iz ujetništva) prispel v Sibiu (Weiss 1549), so prav kmalu
prepoznali njegove vrline in sposobnosti ter ga nastavili kot »diaconusa«,
kot pridigarja, pri čemer so se njegovi prejemki že po letu dni podvojili
(morda zato, ker se mu je v Sibiu pridružila žena, ki je iz Ljubljane s seboj
pripeljala tudi hišni inventar).7 Ko je maja 1551 umrl mestni pridigar, je
Wiener po tednu dni postal njegov naslednik. Nedvomno je bil izjemna
5 Pisma so natisnjena v: Elze 1882, 12–14; 20–22.
6 Reformatio ecclesiarum Saxonicarum in Transylvania, Kronstadt, 1547 (nemška izdaja
pod naslovom Kirchenordnung aller Deutschen in Siebenbürgern , Kronstadt, 1547).
7 Solutiones stipendiatorum civitabis Cibiniensis ad annum domini 1551, Rationarium
Petri Halleri ’Dominus magister Paulus Vienar, concionator percepit fl. 90 d.o.’ (Haller
1550).
189
vztrajno izpoveduje evangeljsko resnico.5 Wienerju je nato uspelo doseči,
da je kralj Ferdinand proces proti njemu prestavil na Dunaj, kjer je bilo
imenovano novo razsodišče. Toda tudi na Dunaju je škof Textor ohranil
premoč. Znova je prišlo do ponarejanja zapisnikov. Šele po mukotrpnih
pritožbah so zapisnike popravili vsaj do te mere, da jih je Wiener končno
podpisal. Toda na osnovi zapisnikov oblikovan formalni preklic Wie-
nerjevega krivoverstva, ki so mu ga predložili v podpis, se je ponovno
izkazal za popoln ponaredek, tako da ga Wiener zaradi ugovora vesti ni
želel podpisati. Ko se je nato ponovno obrnil na kralja, je slednji ukazal:
Wiener naj sam sestavi svoj zagovor ter ga predloži dvema svetnikoma,
ki ju bo imenoval kralj. Svoj zagovor je Wiener začel pisati leta 1584 na
Dunaju, v benediktinskem »škotskem« samostanu Schottenstift; apologija
je ohranjena v prepisu. Proces se je vlekel do leta 1549. Sodbo je izrekel
Wienerju naklonjeni kralj Ferdinand, ki je želel na vsak način preprečiti
načrtovano smrtno obsodbo. Glasila se je, da se Wienerja prežene na
Sedmograško. Ferdinand je bil tedaj sam sredi novih političnih pogajanj,
v katerih naj bi dosegel, da Sedmograška spet pripada Habsburžanom.
Medtem je bilo od leta 1542 tu že uveljavljeno reformacijsko gibanje
tudi v cerkvi. Leta 1547 je najvišja instanca sedmograških Nemcev že
sprejela in izdala Cerkveni red vseh Nemcev na Sedmograškem.6 Wiener
je torej prišel v deželo, v kateri se je že uveljavila reformacija cerkve. Ko
je, sodeč po dokumentih iz županovega urada, 12. junija 1549 kot »qui
dam presbyter pauper in captivitate detens« (kot neki revni duhovnik,
ki je prišel iz ujetništva) prispel v Sibiu (Weiss 1549), so prav kmalu
prepoznali njegove vrline in sposobnosti ter ga nastavili kot »diaconusa«,
kot pridigarja, pri čemer so se njegovi prejemki že po letu dni podvojili
(morda zato, ker se mu je v Sibiu pridružila žena, ki je iz Ljubljane s seboj
pripeljala tudi hišni inventar).7 Ko je maja 1551 umrl mestni pridigar, je
Wiener po tednu dni postal njegov naslednik. Nedvomno je bil izjemna
5 Pisma so natisnjena v: Elze 1882, 12–14; 20–22.
6 Reformatio ecclesiarum Saxonicarum in Transylvania, Kronstadt, 1547 (nemška izdaja
pod naslovom Kirchenordnung aller Deutschen in Siebenbürgern , Kronstadt, 1547).
7 Solutiones stipendiatorum civitabis Cibiniensis ad annum domini 1551, Rationarium
Petri Halleri ’Dominus magister Paulus Vienar, concionator percepit fl. 90 d.o.’ (Haller
1550).
189
