Page 192 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 192
RAZGLEDI, VPOGLEDI
osebnost, in kot takega ga je sinoda 6. februarja 1553 izvolila za škofa
(Teutsch 1862–83, 2:3). Na tem mestu naj bi Wiener ostal do 15. avgusta
1554, a ga je žal pred tem pokopala epidemija razsajajoče kuge v Sibiu.
Na zvezdnem nebu Sedmograške je Paul Winener kot meteor za-
svetil za kratek čas in je hitro ugasnil, tako da je »preživelo« pravzaprav
skorajda samo njegovo ime in spomin na njegovo prvo funkcijo supe-
rintendenta oziroma škofa. Ob petstoti obletnici reformacije je bil prvič
objavljen njegov obsežni zagovor, katerega prepis je bil najden v mestnem
arhivu v Sibiu – tako je poravnan stari dolg, zahvala našemu prvemu
reformacijskemu škofu.8 V Wienerjevem pisanju se naenkrat res zazdi
razumljivo vse, o čemer govori naslov mojega predavanja: Evropejec re
formacije. V povezavi z Wienerjevim pisanjem naj to le na kratko orišem.
Paul Wiener nam stopa naproti kot človek z obsežnim znanjem in
izobrazbo. Ni le ostročuten poznavalec tedaj še aktualne sholastične
teologije (Peter Lombard, Janez Duns Skot, Tomaž Akvinski, Gerson),
pozna tudi zgodovinarje svojega časa (Sigbertus, Platina, Lorenzo Valla).
Kot humanist je poznavalec antike, na primer Homerja, a tudi starogr-
ške in rimske filozofije. Znajde se pri pravnih vprašanjih, dobro pozna
konvencionalno pravo, kot je naravno pravo, poudarja na primer, da je
v nasprotju s pravom, če sta tožnik in sodnik ista oseba. Wiener je člo-
vek svobode misli in vedno znova poziva k razumu, prisega na logično
moč presoje, ki bi jo pravzaprav morali poznati in priznati tudi njegovi
nasprotniki. Ima izdelane jasne poglede o državi in njenih nalogah ter
o kompetencah vladajočih. Država se že sama nanaša na absolutno in
se prav zato ne sme imeti za absolutno. Svoboda misli in svoboda vesti
ne smeta biti kršeni.
Prav zaradi tega lahko Wiener z nezaslišano odkritosrčnostjo stopi
pred svojega kralja in potrka na njegovo vest, kot primer mu predoči
zlobne kralje iz Stare zaveze in ga posvari, da mora sprejeti veliko od-
govornost pred Kraljem vseh kraljev. Prav tako Wiener popolnoma svo
8 Wiener, Paul. (1548) 2016. In causa fidei, 1548. Die dem König Ferdinand vorgelegte
Verteidigungsschrift des späteren ersten evangelischen Bischofs der siebenbürgisch-sächsi
schen Kirche. [V zadevi vere, 1548. Kralju Ferdinandu predloženi zagovor kasnejšega
prvega evangeličanskega škofa sedmograško-saške cerkve.] Ur. Hermann Pitters.
Sibiu/Hermannstadt: Honterus Verlag.
190
osebnost, in kot takega ga je sinoda 6. februarja 1553 izvolila za škofa
(Teutsch 1862–83, 2:3). Na tem mestu naj bi Wiener ostal do 15. avgusta
1554, a ga je žal pred tem pokopala epidemija razsajajoče kuge v Sibiu.
Na zvezdnem nebu Sedmograške je Paul Winener kot meteor za-
svetil za kratek čas in je hitro ugasnil, tako da je »preživelo« pravzaprav
skorajda samo njegovo ime in spomin na njegovo prvo funkcijo supe-
rintendenta oziroma škofa. Ob petstoti obletnici reformacije je bil prvič
objavljen njegov obsežni zagovor, katerega prepis je bil najden v mestnem
arhivu v Sibiu – tako je poravnan stari dolg, zahvala našemu prvemu
reformacijskemu škofu.8 V Wienerjevem pisanju se naenkrat res zazdi
razumljivo vse, o čemer govori naslov mojega predavanja: Evropejec re
formacije. V povezavi z Wienerjevim pisanjem naj to le na kratko orišem.
Paul Wiener nam stopa naproti kot človek z obsežnim znanjem in
izobrazbo. Ni le ostročuten poznavalec tedaj še aktualne sholastične
teologije (Peter Lombard, Janez Duns Skot, Tomaž Akvinski, Gerson),
pozna tudi zgodovinarje svojega časa (Sigbertus, Platina, Lorenzo Valla).
Kot humanist je poznavalec antike, na primer Homerja, a tudi starogr-
ške in rimske filozofije. Znajde se pri pravnih vprašanjih, dobro pozna
konvencionalno pravo, kot je naravno pravo, poudarja na primer, da je
v nasprotju s pravom, če sta tožnik in sodnik ista oseba. Wiener je člo-
vek svobode misli in vedno znova poziva k razumu, prisega na logično
moč presoje, ki bi jo pravzaprav morali poznati in priznati tudi njegovi
nasprotniki. Ima izdelane jasne poglede o državi in njenih nalogah ter
o kompetencah vladajočih. Država se že sama nanaša na absolutno in
se prav zato ne sme imeti za absolutno. Svoboda misli in svoboda vesti
ne smeta biti kršeni.
Prav zaradi tega lahko Wiener z nezaslišano odkritosrčnostjo stopi
pred svojega kralja in potrka na njegovo vest, kot primer mu predoči
zlobne kralje iz Stare zaveze in ga posvari, da mora sprejeti veliko od-
govornost pred Kraljem vseh kraljev. Prav tako Wiener popolnoma svo
8 Wiener, Paul. (1548) 2016. In causa fidei, 1548. Die dem König Ferdinand vorgelegte
Verteidigungsschrift des späteren ersten evangelischen Bischofs der siebenbürgisch-sächsi
schen Kirche. [V zadevi vere, 1548. Kralju Ferdinandu predloženi zagovor kasnejšega
prvega evangeličanskega škofa sedmograško-saške cerkve.] Ur. Hermann Pitters.
Sibiu/Hermannstadt: Honterus Verlag.
190
