Page 186 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 186
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Že na poti lahko doživimo vidno edinost, čeprav je še nepopolna. Sku-
pna molitev, skupaj in eden za drugega, skupno oznanjevanje, skupna
diakonična dejavnost – obstaja veliko možnosti, da postane edinost, ki
jo imamo v Kristusu, vidna in doživeta. Tretji imperativ bi rad zbudil
našo kreativnost, da bomo vedno znova iskali in udejanjali nove oblike,
v katerih bo edinost mogoče doživeti.
Četrti imperativ se nanaša na temelj in izvir edinosti Cerkve, to je
evangelij o Jezusu Kristusu. To, kar je reformatorsko gibanje sprožilo,
je bilo novo razumevanje evangelija (reformacija 2), s katerim soglašajo
tako evangeličani kot katoličani. In kljub temu opazimo, da nas evangelij
dandanes ne navduši, ne spravi v pogon, kot je bilo to pri Luthru in prvih
reformatorskih skupnostih.
To velja za obe Cerkvi. Zato četrti imperativ: »Luterani in katoličani
morajo skupaj ponovno odkriti moč evangelija Jezusa Kristusa za naš čas.«
Evangelij nas hoče osvoboditi in nam dati svobodo za služenje bliž-
njemu. Tako četrti imperativ presega Cerkev in spomni na to, da ima
Cerkev poslanstvo. Cerkev ni sama sebi namen, temveč je tukaj zato, da
bi svet veroval. Tako se peti imperativ glasi: »Katoličani in luterani naj v
oznanjevanju in služenju svetu skupaj pričujejo za Božjo milost.« Oboje
spada skupaj: oznanjevanje Božje besede in služenje svetu. V tej dvojni
dejavnosti lahko pričamo in moramo pričevati o Božjem usmiljenju, ki
je namenjeno vsem ljudem.
Pot od konflikta do skupnosti ni ena izmed možnosti za Cerkve, ki
jo lahko sprejmejo ali zavržejo. V duhovniški molitvi Jezus prosi svojega
Očeta, da bi njegovi učenci »postali eno. Kot si ti, Oče, v meni in jaz v
tebi, tako naj so tudi oni v nama, da bo svet veroval.« Jezus da edinosti
učencev posebno veliko težo, ko opredeli cilj edinosti: »da bo svet ve-
roval«. Današnja nevera sveta bi lahko izvirala tudi iz dejstva, da so si
kristjani tako očitno needini. Kristjani imajo torej ogromno odgovornost
za edinost.
Drugič: Jezus zasidra edinost svojih učencev v edinosti, ki jo ima
sam z Očetom. Tako nam postane jasno, da je edinost temeljna opre-
delitev Cerkve, in vidimo, kako hudo je, če se pregrešimo proti edinost
Cerkve. Ker ima edinost Cerkve za Jezusa táko težo, vas vabim, da
prehodite skupaj z luterani in katoličani pot od konflikta do skupnosti
184
Že na poti lahko doživimo vidno edinost, čeprav je še nepopolna. Sku-
pna molitev, skupaj in eden za drugega, skupno oznanjevanje, skupna
diakonična dejavnost – obstaja veliko možnosti, da postane edinost, ki
jo imamo v Kristusu, vidna in doživeta. Tretji imperativ bi rad zbudil
našo kreativnost, da bomo vedno znova iskali in udejanjali nove oblike,
v katerih bo edinost mogoče doživeti.
Četrti imperativ se nanaša na temelj in izvir edinosti Cerkve, to je
evangelij o Jezusu Kristusu. To, kar je reformatorsko gibanje sprožilo,
je bilo novo razumevanje evangelija (reformacija 2), s katerim soglašajo
tako evangeličani kot katoličani. In kljub temu opazimo, da nas evangelij
dandanes ne navduši, ne spravi v pogon, kot je bilo to pri Luthru in prvih
reformatorskih skupnostih.
To velja za obe Cerkvi. Zato četrti imperativ: »Luterani in katoličani
morajo skupaj ponovno odkriti moč evangelija Jezusa Kristusa za naš čas.«
Evangelij nas hoče osvoboditi in nam dati svobodo za služenje bliž-
njemu. Tako četrti imperativ presega Cerkev in spomni na to, da ima
Cerkev poslanstvo. Cerkev ni sama sebi namen, temveč je tukaj zato, da
bi svet veroval. Tako se peti imperativ glasi: »Katoličani in luterani naj v
oznanjevanju in služenju svetu skupaj pričujejo za Božjo milost.« Oboje
spada skupaj: oznanjevanje Božje besede in služenje svetu. V tej dvojni
dejavnosti lahko pričamo in moramo pričevati o Božjem usmiljenju, ki
je namenjeno vsem ljudem.
Pot od konflikta do skupnosti ni ena izmed možnosti za Cerkve, ki
jo lahko sprejmejo ali zavržejo. V duhovniški molitvi Jezus prosi svojega
Očeta, da bi njegovi učenci »postali eno. Kot si ti, Oče, v meni in jaz v
tebi, tako naj so tudi oni v nama, da bo svet veroval.« Jezus da edinosti
učencev posebno veliko težo, ko opredeli cilj edinosti: »da bo svet ve-
roval«. Današnja nevera sveta bi lahko izvirala tudi iz dejstva, da so si
kristjani tako očitno needini. Kristjani imajo torej ogromno odgovornost
za edinost.
Drugič: Jezus zasidra edinost svojih učencev v edinosti, ki jo ima
sam z Očetom. Tako nam postane jasno, da je edinost temeljna opre-
delitev Cerkve, in vidimo, kako hudo je, če se pregrešimo proti edinost
Cerkve. Ker ima edinost Cerkve za Jezusa táko težo, vas vabim, da
prehodite skupaj z luterani in katoličani pot od konflikta do skupnosti
184
