Page 193 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 193
Hermann Pitters
bodno stopi pred cerkvene avtoritete. Tudi cerkev se ne sme razumeti
kot absolutna oblast, podvržena je avtoriteti Božje besede; kot cerkvena
oblast se ne sme dvigniti nad Besedo. Celo papeštvo kot najvišja služba
ne sme biti razumljeno kot Kristusovo namestništvo, saj je Kristus vendar
vedno navzoč v cerkvi, torej ne potrebuje ne namestnika ne vikarja. Člo-
vek kot individuum ima v miselnosti renesanse in humanizma posebno
nenadomestljivo vrednost. Wiener potrjuje in vedno znova poudarja
svobodo vesti. Ta svoboda pa po njegovem mnenju izhaja iz pravičnosti,
ki je podarjena verujočemu in ki odpravlja hlapčevstvo Postavi in pe-
hanje za dosežki. V tem prepoznamo notranje osvobojenega, poštenega
človeka, ki lahko odgovorno in zavestno stopa v službo drugih in se
zavzema za skupno dobro.
Ta pogled v preteklost nas navdaja s hvaležnostjo. Reformacija je bila
cerkveni preboj, ki je zaznamoval prav vse ravni družbe. Nedvomno je
imela reformacija evropsko dimenzijo. (prim. EKD 2016) Ob spomin-
skih slovesnostih ob petstoletnici reformacije, kot pri tej v Ljubljani,
gre predvsem za to, da se skupaj učimo. Skupno sprejemanje in novo
poslušanje sporočila reformacije, kot nam ga posreduje tudi Paul Wie-
ner, nam omogoča, da se ozremo in si ogledamo razgibano zgodovino
delovanja reformacije, da se ga zavedamo in smo zanj hvaležni. Bog je
bil nekoč, v času reformacije na delu. In tudi danes je na delu. Nekoč je
v svetu spremenil veliko. In to lahko tudi danes. Tudi v Evropi narašča-
jočih kriz in porajajočega se strahu smo lahko kot cerkev reformacije
prepričani, da je Bog tisti, ki vodi vse usode in nas kliče v svojo službo.
To je reformacijska vera danes.
191
bodno stopi pred cerkvene avtoritete. Tudi cerkev se ne sme razumeti
kot absolutna oblast, podvržena je avtoriteti Božje besede; kot cerkvena
oblast se ne sme dvigniti nad Besedo. Celo papeštvo kot najvišja služba
ne sme biti razumljeno kot Kristusovo namestništvo, saj je Kristus vendar
vedno navzoč v cerkvi, torej ne potrebuje ne namestnika ne vikarja. Člo-
vek kot individuum ima v miselnosti renesanse in humanizma posebno
nenadomestljivo vrednost. Wiener potrjuje in vedno znova poudarja
svobodo vesti. Ta svoboda pa po njegovem mnenju izhaja iz pravičnosti,
ki je podarjena verujočemu in ki odpravlja hlapčevstvo Postavi in pe-
hanje za dosežki. V tem prepoznamo notranje osvobojenega, poštenega
človeka, ki lahko odgovorno in zavestno stopa v službo drugih in se
zavzema za skupno dobro.
Ta pogled v preteklost nas navdaja s hvaležnostjo. Reformacija je bila
cerkveni preboj, ki je zaznamoval prav vse ravni družbe. Nedvomno je
imela reformacija evropsko dimenzijo. (prim. EKD 2016) Ob spomin-
skih slovesnostih ob petstoletnici reformacije, kot pri tej v Ljubljani,
gre predvsem za to, da se skupaj učimo. Skupno sprejemanje in novo
poslušanje sporočila reformacije, kot nam ga posreduje tudi Paul Wie-
ner, nam omogoča, da se ozremo in si ogledamo razgibano zgodovino
delovanja reformacije, da se ga zavedamo in smo zanj hvaležni. Bog je
bil nekoč, v času reformacije na delu. In tudi danes je na delu. Nekoč je
v svetu spremenil veliko. In to lahko tudi danes. Tudi v Evropi narašča-
jočih kriz in porajajočega se strahu smo lahko kot cerkev reformacije
prepričani, da je Bog tisti, ki vodi vse usode in nas kliče v svojo službo.
To je reformacijska vera danes.
191
