Page 156 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 156
razprave, študije

Tak nauk se je učil in vedno znova pojavljal tudi v pridigah. Luther
je zapisal:

Alſo ſol man das wort und die Sacrament nit ſcheyden/ Denn Chriſtus
hat die Sacrament auch in das wort gefaſſet/ Und wo es on das wort were/
köndte man ſich der Sacrament nicht tröſten/ Ja man köndte nit wiſſen was
die Sacrament weren (LHp 1566, XVIIIa).
In Trubar je prevedel:

Taku ſe tedaj ta beſseda inu ty Sacramenti nejmajo resdiliti. Sakaj Chriſ-
tus je te Sacramente tudi vte beſsede sapopadel, Inu kadar bi Sacramen-
ti pres te Beſsede bili, taku bi ſe my ne mogli tehiſtih troſhtati, Ia my bi ne
mogli vejditi, kaj ſo ty Sacramenti (TPo 1595, I, 28).
Beseda in zakrament torej sodita skupaj, ker je Kristus z besedami iz-
razil zakramente, mi pa brez besede ne bi spoznali, kaj so ti zakramenti.

Zaključek
Pregled besedil nam je pokazal smernice Trubarjevega razmišljan­
ja in njegove opredelitve pri najobčutljivejših vprašanjih protestantiz-
ma. Zakrament je namreč pomenil prelom v teologiji tako znotraj re-
formacije kakor tudi v odnosu Evangeličanske cerkve do katolištva. V
poglavju so bili poudarjeni različni vidiki, ki so pripeljali do tega. V za-
ključku bi še izpostavili, da se je v začetku Trubar termin zakrament
še trudil prevajati s skriune Suetine Boshye, kar pa je kasneje opustil.
Skriune Suetine izražajo namreč bistveno globljo teološko vsebino, Tru-
bar pa se je žal odločil za opustitev te besedne zveze. Z analizo termina
zakrament smo poskušali odgovoriti na naslednja tri Trubarjeva vpra-
šanja: Kai ſta ta dua Sacramenta? Sakai ye pag goſpud bug take Sacra-
mente poſtauill? Kai nam pag ty Sacramenti pomenio? Pri tem pa je po-
memben poudarek na tem, da je za zakrament bistvena Božja obljuba.

386
   151   152   153   154   155   156   157   158   159   160   161