Page 151 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 151
Aleksander Erniša
je zakramenta. Ker tudi pri tem vprašanju niso odstopali od nauka sola
Scriptura, je le-to postalo tudi temelj za določanje pomena in števila
zakramentov nasploh. In če tako tezo razvijamo naprej, pridemo do za-
ključka, da se je moral spremeniti tudi temelj krščanske vere. V Kate-
kizmu 1550 Trubar zakramentu namenja celotno poglavje. Ker je novi
nauk o zakramentih zanetil velik spor, si je prizadeval in želel, da se
vprašanje o zakramentih čim prej razloži v pravi luči. Trubar pri defini-
ciji nauka o zakramentu izpostavlja tri ključne dejavnike, da so TY Sa-
cramenti oli ſkriune Suetyne/ ſo ane vunane videzhe ſluſhbe inu Naretbe
boſhye/ vtim Euangeliu poſtaulene/ per katerih naretbah goſpud bug ko-
ker ſanemi guiſhnimi ſnamini oblubi/ Gnadiu inu Mylhoſtiu byti (TC
1550, D v), in v naslednji vrstici doda že omenjeno Avguštinovo defi-
nicijo. Trubar Pri tej definiciji se je močno naslonil na luteranski nauk.
Če Luthrov nauk uči, da morata biti v zakramentu vidna znamenje
in obljuba za odpuščanje grehov, mu pri tem sledi tudi Trubar. Ta poda-
tek nam je pomemben zaradi nadaljnje raziskave vpliva Luthrove teolo-
gije simul iustus et pecator na Trubarja. Na podlagi podrobnejše analize
Trubarjeve prve knjige ugotavlja v tej luči tudi Rajhman:
da sta za zakrament potrebni dve stvari: »beseda tar obluba božja« in
»naša vera«, ki jo po smislu enači s »postavo božjo« […] da so brez teh dveh
bistvenih stvari zakramenti le »an cuper«.48
Trubar teološki pomen sacrament razloži v TC 1550 (D 5a–F 1b), v
treh odstavkih, in sicer poskuša odgovoriti na tri vprašanja:
1. Kai ſta ta dua Sacramenta?
2. Sakai ye pag goſpud bug take Sacramente poſtauill?
3. Kai nam pag ty Sacramenti pomenio?
48 Rajhman 1977, 53.
381
je zakramenta. Ker tudi pri tem vprašanju niso odstopali od nauka sola
Scriptura, je le-to postalo tudi temelj za določanje pomena in števila
zakramentov nasploh. In če tako tezo razvijamo naprej, pridemo do za-
ključka, da se je moral spremeniti tudi temelj krščanske vere. V Kate-
kizmu 1550 Trubar zakramentu namenja celotno poglavje. Ker je novi
nauk o zakramentih zanetil velik spor, si je prizadeval in želel, da se
vprašanje o zakramentih čim prej razloži v pravi luči. Trubar pri defini-
ciji nauka o zakramentu izpostavlja tri ključne dejavnike, da so TY Sa-
cramenti oli ſkriune Suetyne/ ſo ane vunane videzhe ſluſhbe inu Naretbe
boſhye/ vtim Euangeliu poſtaulene/ per katerih naretbah goſpud bug ko-
ker ſanemi guiſhnimi ſnamini oblubi/ Gnadiu inu Mylhoſtiu byti (TC
1550, D v), in v naslednji vrstici doda že omenjeno Avguštinovo defi-
nicijo. Trubar Pri tej definiciji se je močno naslonil na luteranski nauk.
Če Luthrov nauk uči, da morata biti v zakramentu vidna znamenje
in obljuba za odpuščanje grehov, mu pri tem sledi tudi Trubar. Ta poda-
tek nam je pomemben zaradi nadaljnje raziskave vpliva Luthrove teolo-
gije simul iustus et pecator na Trubarja. Na podlagi podrobnejše analize
Trubarjeve prve knjige ugotavlja v tej luči tudi Rajhman:
da sta za zakrament potrebni dve stvari: »beseda tar obluba božja« in
»naša vera«, ki jo po smislu enači s »postavo božjo« […] da so brez teh dveh
bistvenih stvari zakramenti le »an cuper«.48
Trubar teološki pomen sacrament razloži v TC 1550 (D 5a–F 1b), v
treh odstavkih, in sicer poskuša odgovoriti na tri vprašanja:
1. Kai ſta ta dua Sacramenta?
2. Sakai ye pag goſpud bug take Sacramente poſtauill?
3. Kai nam pag ty Sacramenti pomenio?
48 Rajhman 1977, 53.
381
