Page 228 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 228
kronika
vključno s pravicami manjšin in samoodločbe ljudstev ali narodov; v
spoštovanju dostojanstva vsakega posameznika in vsake posameznice
– ne glede na to, kdo je, od kod prihaja, kaj počne ter ne glede na kate-
ro koli drugo osebno okoliščino. Da bomo dojeli, da legitimnost kate-
re koli ravni posvetne oblasti izhaja iz spoštovanja ljudi, njena poobla-
stila pa so v službi teh ljudi. Vse te vrednote so tiste, ki bodo omogočile,
da bomo tudi mi in naši sosedje bolj kot tisto, kar nas ločuje, iskali tis-
to, kar nas združuje.
A vse našteto, spoštovane in spoštovani, vse se začne pri nas in naših
bližnjih. Tako moramo ob dogodkih, ki nas prizadenejo, pomisliti ne le
nase, ampak tudi na tiste, ki ne živijo tako, kot živimo mi, ter na vse tis-
te, ki iščejo pot v boljše življenje. Brez solidarnosti do bližnjega in brez
odprtih rok ne bomo in ne moremo razviti skupnosti, ki bo solidarna
do nas takrat, ko bomo mi tisti, ki se bomo znašli v težavah in potreb-
ni pomoči. »Na nas je torej«, če mi dovolite parafrazirati zapis gospoda
Geze Fila iz leta 2015, da v vsakem človeku vidimo brata in sestro, ki ga
je treba sprejeti, spoštovati in ljubiti. To je tisto, kar nas uči reformaci-
ja, to je tisto, kar nas uči Primož Trubar, ki danes, v svetu begunstva in
migracij, postaja vse pomembnejši tudi kot učitelj, ki je učil ne samo z
besedami, ampak tudi z življenjem. Ne glede na to, da je bil sam begu-
nec in migrant, da se je večkrat moral umakniti s slovenskega ozemlja,
da bi ubežal usodi Petra Kupljenika, ter je moral pisati pod psevdoni-
mi, je za nas, svoje »lube Slovence«, naredil ogromno.
Obeležitev 500-letnice začetka reformacije je priložnost za vnovičen
premislek. Za premislek o tem, kaj želimo, kako bomo to dosegli, pred-
vsem pa – kako bomo naša dejanja snovali na način, da bodo koristna
ne samo nam, ampak vsem, s katerimi se v življenju srečujemo. Naj
bo praznovanje dneva reformacije obenem tudi praznik združevanja.
Tako je ob začetku leta reformacije, 31. oktobra lani, tudi papež Fran-
čišek ob obisku reformacijskega središča v Lundu na Švedskem dejal:
Naj nam neprijetni dogodki ne vzamejo poguma, ampak naj nas raje
medsebojno povežejo. Ko bomo spet doma, naredimo vsak dan nekaj za
458
vključno s pravicami manjšin in samoodločbe ljudstev ali narodov; v
spoštovanju dostojanstva vsakega posameznika in vsake posameznice
– ne glede na to, kdo je, od kod prihaja, kaj počne ter ne glede na kate-
ro koli drugo osebno okoliščino. Da bomo dojeli, da legitimnost kate-
re koli ravni posvetne oblasti izhaja iz spoštovanja ljudi, njena poobla-
stila pa so v službi teh ljudi. Vse te vrednote so tiste, ki bodo omogočile,
da bomo tudi mi in naši sosedje bolj kot tisto, kar nas ločuje, iskali tis-
to, kar nas združuje.
A vse našteto, spoštovane in spoštovani, vse se začne pri nas in naših
bližnjih. Tako moramo ob dogodkih, ki nas prizadenejo, pomisliti ne le
nase, ampak tudi na tiste, ki ne živijo tako, kot živimo mi, ter na vse tis-
te, ki iščejo pot v boljše življenje. Brez solidarnosti do bližnjega in brez
odprtih rok ne bomo in ne moremo razviti skupnosti, ki bo solidarna
do nas takrat, ko bomo mi tisti, ki se bomo znašli v težavah in potreb-
ni pomoči. »Na nas je torej«, če mi dovolite parafrazirati zapis gospoda
Geze Fila iz leta 2015, da v vsakem človeku vidimo brata in sestro, ki ga
je treba sprejeti, spoštovati in ljubiti. To je tisto, kar nas uči reformaci-
ja, to je tisto, kar nas uči Primož Trubar, ki danes, v svetu begunstva in
migracij, postaja vse pomembnejši tudi kot učitelj, ki je učil ne samo z
besedami, ampak tudi z življenjem. Ne glede na to, da je bil sam begu-
nec in migrant, da se je večkrat moral umakniti s slovenskega ozemlja,
da bi ubežal usodi Petra Kupljenika, ter je moral pisati pod psevdoni-
mi, je za nas, svoje »lube Slovence«, naredil ogromno.
Obeležitev 500-letnice začetka reformacije je priložnost za vnovičen
premislek. Za premislek o tem, kaj želimo, kako bomo to dosegli, pred-
vsem pa – kako bomo naša dejanja snovali na način, da bodo koristna
ne samo nam, ampak vsem, s katerimi se v življenju srečujemo. Naj
bo praznovanje dneva reformacije obenem tudi praznik združevanja.
Tako je ob začetku leta reformacije, 31. oktobra lani, tudi papež Fran-
čišek ob obisku reformacijskega središča v Lundu na Švedskem dejal:
Naj nam neprijetni dogodki ne vzamejo poguma, ampak naj nas raje
medsebojno povežejo. Ko bomo spet doma, naredimo vsak dan nekaj za
458
