Page 229 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 229
milan brglez
mir in spravo, kajti le tako bomo priče krščanskega upanja. In kot vemo,
upanje umre zadnje!
Tem besedam bi sam želel dodati le, da moramo prebivalke in pre-
bivalci Slovenije ravnati prav v tem duhu medsebojnega spoštovanja,
torej, da moramo – ne glede na svetovnonazorske razlike – sodelovati.
V korist vseh nas, naše države, predvsem pa naših otrok in vnukov. Ne
smemo se zbati ovir, izzivov ali ostrih čeri, ki nas čakajo na naši skup-
ni poti, ne glede na njihovo poimenovanje. Bodimo pogumni in upaj-
mo si misliti ter delovati prek naših ustaljenih okvirov, kot je storil tudi
stari osel, ki ga gotovo poznate iz zapisa evangeličanskega duhovnika
Simona Severja iz Bodonec. Ta je namreč, ko mu je grozilo, da ga bodo,
ker ga niso mogli rešiti, živega zasuli z zemljo v starem vodnjaku, nasu-
to zemljo vsakič znova stresel s sebe ter se prek nje – in na presenečenje
vseh – vzpel iz vodnjaka in rešil iz prej brezizhodnega položaja.
Spoštovani gospod škof Filo,
duhovnice in duhovniki augsburške veroizpovedi v Sloveniji,
državljanke in državljani,
prebivalke in prebivalci,
življenje meče in bo metalo na vse nas različne vrste zemlje. Naj nas to
ne potre ali prizadene. Stresimo jo s sebe in pogumno stopimo nanjo,
da bomo lahko šli skupaj naprej.
Vsem vse najboljše ob dnevu reformacije.
https://doi.org/10.26493/2590-9754.13(26)453-459
459
mir in spravo, kajti le tako bomo priče krščanskega upanja. In kot vemo,
upanje umre zadnje!
Tem besedam bi sam želel dodati le, da moramo prebivalke in pre-
bivalci Slovenije ravnati prav v tem duhu medsebojnega spoštovanja,
torej, da moramo – ne glede na svetovnonazorske razlike – sodelovati.
V korist vseh nas, naše države, predvsem pa naših otrok in vnukov. Ne
smemo se zbati ovir, izzivov ali ostrih čeri, ki nas čakajo na naši skup-
ni poti, ne glede na njihovo poimenovanje. Bodimo pogumni in upaj-
mo si misliti ter delovati prek naših ustaljenih okvirov, kot je storil tudi
stari osel, ki ga gotovo poznate iz zapisa evangeličanskega duhovnika
Simona Severja iz Bodonec. Ta je namreč, ko mu je grozilo, da ga bodo,
ker ga niso mogli rešiti, živega zasuli z zemljo v starem vodnjaku, nasu-
to zemljo vsakič znova stresel s sebe ter se prek nje – in na presenečenje
vseh – vzpel iz vodnjaka in rešil iz prej brezizhodnega položaja.
Spoštovani gospod škof Filo,
duhovnice in duhovniki augsburške veroizpovedi v Sloveniji,
državljanke in državljani,
prebivalke in prebivalci,
življenje meče in bo metalo na vse nas različne vrste zemlje. Naj nas to
ne potre ali prizadene. Stresimo jo s sebe in pogumno stopimo nanjo,
da bomo lahko šli skupaj naprej.
Vsem vse najboljše ob dnevu reformacije.
https://doi.org/10.26493/2590-9754.13(26)453-459
459
