Page 49 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 49
božidar debenjak
na izide v zborniku Deutsch-Französische Jahrbücher, nedokončana
kritika Heglovega orisa notranjega državnega prava pa ostane v roko
pisu. Za našo temo sta pomembna dva teksta iz zbornika. Najprej »Zur
Judenfrage«, v katerem je sicer samo že omenjeni neposredni citat o
protestantizmu, a sicer je skozi kritično soočenje z Brunom Bauerjem
podana filozofska transformacija razmerja med judovstvom in krščan-
stvom v razmerje med »židovstvom« družbe in »krščanstvom« države,
kar bo kasneje Marx obravnaval z izrazoma »baza« in »pravno-politič-
na nadzidava«. V tem smislu je država »krščanska« le tedaj in toliko,
kolikor zagotavlja enakost pred zakonom, kolikor je torej do religij
nevtralna.
Zapleteneje je z drugim znamenitim besedilom: »Kritika Heglove
pravne filozofije«. Uvod. Na začetku se Marx opre na Feuerbachovo
kritiko religije in pravi, da je »kritika religije za Nemčijo v bistvenem
končana«. Opis, kaj je religija, je oprt na religijsko izkušnjo tistega časa,
torej predmaarčne dobe. Tedanja religija nastopa v dvojni vlogi: po eni
strani je varuhinja reda, po drugi strani pa tolažnica v stiski. Marx in
tudi Engels imata ves čas pred očmi obdobja, ko je bila religija idejna
sila upora »tlačene kreature« (Marxov izraz), zato jima je v reformaci-
ji posebej simpatičen Thomas Müntzer. V religiji njunega časa pa po-
leg problematične razlage besed »moje kraljestvo ni od tega sveta«, s
katerimi je Jezus zavračal pričakovanja zelotov med svojimi učenci,
da je prišel obnovit kraljestvo Izrael, obstaja tudi še tista religijska em-
patija, s katero je »tlačena kreatura« tolažena. Zaradi te dvojnosti vidi
Marx v njej »cvetje na okovih« in »opij ljudstva«. Pri tem drugem seve-
da ne smemo pozabiti, da je bil tedaj mak splošno ljudsko pomirjeva-
lo in so opij kot njegov farmacevtski izvleček predpisovali zdravniki.
Opiate kot kodein ipd. so se še pred nekaj več kot pol stoletja predpiso-
vali za umirjanje kašlja in bolečin v ušesih. Iz ruskega prevoda »opium
dlja naroda« izvira napačno razumevanje tega citata. Izkušnje pretekle-
ga stoletja so bile tudi drugačne, pa naj govorimo o »ljudskih frontah«,
o Camilu Torresu ali o teologijah »revolucije« in »osvoboditve«, in tudi
naše stoletje ni enopomensko. Marx debato o religiji končuje s prenos
279
na izide v zborniku Deutsch-Französische Jahrbücher, nedokončana
kritika Heglovega orisa notranjega državnega prava pa ostane v roko
pisu. Za našo temo sta pomembna dva teksta iz zbornika. Najprej »Zur
Judenfrage«, v katerem je sicer samo že omenjeni neposredni citat o
protestantizmu, a sicer je skozi kritično soočenje z Brunom Bauerjem
podana filozofska transformacija razmerja med judovstvom in krščan-
stvom v razmerje med »židovstvom« družbe in »krščanstvom« države,
kar bo kasneje Marx obravnaval z izrazoma »baza« in »pravno-politič-
na nadzidava«. V tem smislu je država »krščanska« le tedaj in toliko,
kolikor zagotavlja enakost pred zakonom, kolikor je torej do religij
nevtralna.
Zapleteneje je z drugim znamenitim besedilom: »Kritika Heglove
pravne filozofije«. Uvod. Na začetku se Marx opre na Feuerbachovo
kritiko religije in pravi, da je »kritika religije za Nemčijo v bistvenem
končana«. Opis, kaj je religija, je oprt na religijsko izkušnjo tistega časa,
torej predmaarčne dobe. Tedanja religija nastopa v dvojni vlogi: po eni
strani je varuhinja reda, po drugi strani pa tolažnica v stiski. Marx in
tudi Engels imata ves čas pred očmi obdobja, ko je bila religija idejna
sila upora »tlačene kreature« (Marxov izraz), zato jima je v reformaci-
ji posebej simpatičen Thomas Müntzer. V religiji njunega časa pa po-
leg problematične razlage besed »moje kraljestvo ni od tega sveta«, s
katerimi je Jezus zavračal pričakovanja zelotov med svojimi učenci,
da je prišel obnovit kraljestvo Izrael, obstaja tudi še tista religijska em-
patija, s katero je »tlačena kreatura« tolažena. Zaradi te dvojnosti vidi
Marx v njej »cvetje na okovih« in »opij ljudstva«. Pri tem drugem seve-
da ne smemo pozabiti, da je bil tedaj mak splošno ljudsko pomirjeva-
lo in so opij kot njegov farmacevtski izvleček predpisovali zdravniki.
Opiate kot kodein ipd. so se še pred nekaj več kot pol stoletja predpiso-
vali za umirjanje kašlja in bolečin v ušesih. Iz ruskega prevoda »opium
dlja naroda« izvira napačno razumevanje tega citata. Izkušnje pretekle-
ga stoletja so bile tudi drugačne, pa naj govorimo o »ljudskih frontah«,
o Camilu Torresu ali o teologijah »revolucije« in »osvoboditve«, in tudi
naše stoletje ni enopomensko. Marx debato o religiji končuje s prenos
279
