Page 65 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 65
božidar debenjak
Enako stališče do »prepovedi religije« Engels zastopa tudi v pole
miki z Dühringom. Seveda pa tako v Anti-Dühringu kot v rokopisni
Dialektiki narave zavrača religijsko motivirano vtikanje v naravoslovje,
ki je bilo še v splošni navadi do srede 20. stoletja, danes pa ga zastopajo
samo še zagovorniki fundamentalističnih denominacij.
Zanimiva je njegova intervencija ob Renanovi knjigi: to je že pred leti
bolje razrešil Benary, čigar predavanja sem poslušal v Berlinu (2MEGA
I,24:312). To je most k spisom poznega Engelsa o prakrščanstvu.
Ko v nemškem parlamentu razpravljajo o zakonu proti socialistom,
si Marx izpisuje potek debate in pripravlja članek (do katerega ni pri
šlo); za našo temo je zanimiv tale odlomek:
'in', nadaljuje [Eulenburg], 'in izkustvo v takih gibanjih, ki sloni na za-
konu teže' (gibanje lahko temelji na zakonu teže, denimo gibanje pada, a
izkustvo sloni prima facie le na fenomenu pada), 'da ekstremnejše smeri'
(npr. v krščanstvu – samomutilacija [Selbstverstümmelung]) 'postopoma
prevladajo in se zmernejši nasproti njim ne morejo obdržati.' Prvič je to
napačen locus communis, da v historičnih gibanjih t. i. ekstremne smeri
prevladajo: Luther contra Thomas Münzer, puritanci contra levellers, ja-
kobinci contra hebertisti. Zgodovina dokazuje ravno nasprotno.
Engels si je več let delal zapiske za delo, v katerem bi filozofsko in-
terpretiral veliko naravoslovno revolucijo; v njej je videl vzporedni-
co s kopernikansko revolucijo in torej spremljevalko velikega social-
nega preo brata, napovedovalko socialne revolucije. Takole pravi v treh
odlomkih:
Moderno naravoslovje [...] se začenja z ono silno epoho, ki je z meščan-
stvom zlomila fevdalizem [...], ustvarila v Evropi velike monarhije, zlomila
duhovno diktaturo papeštva, spet priklicala na svet grško antiko in z njo
najvišji razvoj umetnosti nove dobe, prebila meje starega orbisa in prav-
zaprav šele odkrila zemljo. To je bila največja revolucija, ki jo je zemlja do
tedaj doživela. [...] Značilno je, da so protestanti in katoličani tekmovali v
preganjanju (naravoslovja) – eni so sežgali Serveta, drugi Giordana Bruna.
Tudi naravoslovje je imelo tedaj svojo deklaracijo neodvisnosti, ki seveda
295
Enako stališče do »prepovedi religije« Engels zastopa tudi v pole
miki z Dühringom. Seveda pa tako v Anti-Dühringu kot v rokopisni
Dialektiki narave zavrača religijsko motivirano vtikanje v naravoslovje,
ki je bilo še v splošni navadi do srede 20. stoletja, danes pa ga zastopajo
samo še zagovorniki fundamentalističnih denominacij.
Zanimiva je njegova intervencija ob Renanovi knjigi: to je že pred leti
bolje razrešil Benary, čigar predavanja sem poslušal v Berlinu (2MEGA
I,24:312). To je most k spisom poznega Engelsa o prakrščanstvu.
Ko v nemškem parlamentu razpravljajo o zakonu proti socialistom,
si Marx izpisuje potek debate in pripravlja članek (do katerega ni pri
šlo); za našo temo je zanimiv tale odlomek:
'in', nadaljuje [Eulenburg], 'in izkustvo v takih gibanjih, ki sloni na za-
konu teže' (gibanje lahko temelji na zakonu teže, denimo gibanje pada, a
izkustvo sloni prima facie le na fenomenu pada), 'da ekstremnejše smeri'
(npr. v krščanstvu – samomutilacija [Selbstverstümmelung]) 'postopoma
prevladajo in se zmernejši nasproti njim ne morejo obdržati.' Prvič je to
napačen locus communis, da v historičnih gibanjih t. i. ekstremne smeri
prevladajo: Luther contra Thomas Münzer, puritanci contra levellers, ja-
kobinci contra hebertisti. Zgodovina dokazuje ravno nasprotno.
Engels si je več let delal zapiske za delo, v katerem bi filozofsko in-
terpretiral veliko naravoslovno revolucijo; v njej je videl vzporedni-
co s kopernikansko revolucijo in torej spremljevalko velikega social-
nega preo brata, napovedovalko socialne revolucije. Takole pravi v treh
odlomkih:
Moderno naravoslovje [...] se začenja z ono silno epoho, ki je z meščan-
stvom zlomila fevdalizem [...], ustvarila v Evropi velike monarhije, zlomila
duhovno diktaturo papeštva, spet priklicala na svet grško antiko in z njo
najvišji razvoj umetnosti nove dobe, prebila meje starega orbisa in prav-
zaprav šele odkrila zemljo. To je bila največja revolucija, ki jo je zemlja do
tedaj doživela. [...] Značilno je, da so protestanti in katoličani tekmovali v
preganjanju (naravoslovja) – eni so sežgali Serveta, drugi Giordana Bruna.
Tudi naravoslovje je imelo tedaj svojo deklaracijo neodvisnosti, ki seveda
295
