Page 60 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 60
razprave, študije
razliki med nakupom oziroma prodajo in pa posojanjem. Začne kar z
Luthrovim prvim odstavkom:
Pred petnajstimi leti sem pisal zoper dobičkarstvo, ker se je bilo že tako
silovito razpaslo, da nisem mogel upati na nobeno poboljšanje. Odtlej se je
tako povzpelo, da zdaj tudi več noče biti grdobija, greh ali sramota, temveč
se da slaviti kot ena sama krepost in čast, kot da bi ljudem delalo veliko pri-
jaznost in krščansko uslugo. Kaj bo zdaj pomagalo in svetovalo? Sramota
je postala čast in grdobija je postala krepost. Seneka govori iz naravne pa-
meti: 'Deest remedii locus, ubi, quae vitia fuerunt, mores fiunt.' Nemčija je
bila to, kar bi morala postati. Žal sta jo lakomnost in dobičkarstvo do te-
melja pokvarila.
Preskoči odstavek in nadaljuje:
Prvič, o posojanju in izposojanju: Kadar se posoja denar in zanj zahte-
va ali jemlje več ali boljše, je to dobičkarstvo, prekleto po vsej pravici. Zato
so oni, ki jemljejo od posojenega denarja pet, šest ali več odstotkov, tisti
so dobičkarji ali oderuhi, po tem znajo ravnati in se jim reče malikovals-
ki služabniki lakomnosti ali mamona. [...] Ravno tako je treba reči tudi za
pšenico, ječmen in še drugo blago, da tam, kjer se za to zahteva več ali bol-
jše, je to dobičkarstvo, ukraden in uropan imetek. Zakaj posoditi pomeni:
če komu dam svoj denar, imetek ali orodja, da jih bo uporabljal tako dolgo,
dokler jih on potrebuje ali pa jaz tako morem ali hočem, pa mi on le-to ob
svojem času spet vrne tako dobro, kakor sem mu bil posodil.
To je šele začetek obsežnega citiranja Luthrove argumentacije; za-
jema strani 1532–37 s prekinitvijo na prelomu strani 1533/34; tam je
naslednji komentar:
(Iz gornjega razvidimo, da je dobičkarstvo v Luthrovem času zelo na-
raslo, hkrati apologizirano kot 'usluga' (Say-Bastiat). Že pojmovanje kon-
kurence ali pojmovanje harmonije – 'vsakdo dela uslugo drugemu'.
Nato Marx poda kratek historiat:
290
razliki med nakupom oziroma prodajo in pa posojanjem. Začne kar z
Luthrovim prvim odstavkom:
Pred petnajstimi leti sem pisal zoper dobičkarstvo, ker se je bilo že tako
silovito razpaslo, da nisem mogel upati na nobeno poboljšanje. Odtlej se je
tako povzpelo, da zdaj tudi več noče biti grdobija, greh ali sramota, temveč
se da slaviti kot ena sama krepost in čast, kot da bi ljudem delalo veliko pri-
jaznost in krščansko uslugo. Kaj bo zdaj pomagalo in svetovalo? Sramota
je postala čast in grdobija je postala krepost. Seneka govori iz naravne pa-
meti: 'Deest remedii locus, ubi, quae vitia fuerunt, mores fiunt.' Nemčija je
bila to, kar bi morala postati. Žal sta jo lakomnost in dobičkarstvo do te-
melja pokvarila.
Preskoči odstavek in nadaljuje:
Prvič, o posojanju in izposojanju: Kadar se posoja denar in zanj zahte-
va ali jemlje več ali boljše, je to dobičkarstvo, prekleto po vsej pravici. Zato
so oni, ki jemljejo od posojenega denarja pet, šest ali več odstotkov, tisti
so dobičkarji ali oderuhi, po tem znajo ravnati in se jim reče malikovals-
ki služabniki lakomnosti ali mamona. [...] Ravno tako je treba reči tudi za
pšenico, ječmen in še drugo blago, da tam, kjer se za to zahteva več ali bol-
jše, je to dobičkarstvo, ukraden in uropan imetek. Zakaj posoditi pomeni:
če komu dam svoj denar, imetek ali orodja, da jih bo uporabljal tako dolgo,
dokler jih on potrebuje ali pa jaz tako morem ali hočem, pa mi on le-to ob
svojem času spet vrne tako dobro, kakor sem mu bil posodil.
To je šele začetek obsežnega citiranja Luthrove argumentacije; za-
jema strani 1532–37 s prekinitvijo na prelomu strani 1533/34; tam je
naslednji komentar:
(Iz gornjega razvidimo, da je dobičkarstvo v Luthrovem času zelo na-
raslo, hkrati apologizirano kot 'usluga' (Say-Bastiat). Že pojmovanje kon-
kurence ali pojmovanje harmonije – 'vsakdo dela uslugo drugemu'.
Nato Marx poda kratek historiat:
290
