Page 66 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 66
razprave, študije
ni prišla takoj ob začetku, prav tako malo kot je bil Luther prvi protestant.
Kar je bil na religijskem področju Luthrov sežig bule, je bilo na naravo-
slovnem Kopernikovo delo [...]. (2MEGA I,26:32s)
[...] moderno naravoslovje datira, tako kot vsa novejša zgodovina, od
one silne epohe, ki ji, po nacionalni nesreči, ki se nam je takrat primerila,
mi, Nemci, pravimo reformacija, Francozi renesansa, Italijani cinquecen-
to.« (2MEGA I,26:67)
Luther ni le očistil [fegte] Avgijevega hleva Cerkve, temveč tudi hlev
nemškega jezika, ustvaril je moderno nemško prozo in spesnil tekst in
melodijo onega zmagoslavnega korala, ki je postal marseljeza 16. stoletja.
[...] je naravoslovje dajalo svoje mučenike na grmado in v ječe inkvizici-
je. In značilno je, da so protestanti prehiteli katoličane v preganjanju svo-
bodnega raziskovanja narave. Calvin je sežgal Serveta, ko je bil ta tik pred
tem, da bi odkril potek cirkulacije krvi; in sicer ga je dal dve uri živega
peči; inkvizicija se je vsaj zadovoljila s tem, da je Giordana Bruna prepro
sto sežgala. Revolucionarni akt, s katerim je raziskovanje narave razglasilo
svojo neodvisnost in takorekoč ponovilo Luthrov sežig bule, je bila izda-
ja nesmrtn ega dela, s katerim je Kopernik [...] vrgel rokavico cerkveni
avtoriteti v naravnih rečeh. (2MEGA I,26:71s)
Z omembo »nesreče« je mišljen rezultat: razkosanje Nemčije.
»Marseljeza 16. stoletja« je prevzeta iz Heineja. Tu se prvič omenja Cal-
vin, in sicer v negativnem smislu; njegov surovi obračun s Servetom
temelji na teološkem razhajanju. Omenjen je še enkrat (skupaj z Av-
gustinom) z naukom o predestinaciji v obravnavi naključja in nujnosti.
Zgodovinsko mesto mu bo leta 1892 odmeril v angleškem predgovoru
k Razvoju socializma.
V prispevkih za polemiko z Dühringom si Marx zabeleži Hume
ovo napadanje katolištva (2MEGA I,27:143s), ki ga kasneje ni upora-
bil. V Engelsovih pripravah je relevanten stavek, da je bil izumljen »tisk
s črkami, tako da so grška literatura, pomorska odkritja in meščans-
ka religijska revolucija zdaj lahko čisto drugače učinkovale«. (2MEGA
I,27:42) V osnutku in v samem tekstu se večkrat omenja Müntzer, na-
jbolj razdelano takole:
296
ni prišla takoj ob začetku, prav tako malo kot je bil Luther prvi protestant.
Kar je bil na religijskem področju Luthrov sežig bule, je bilo na naravo-
slovnem Kopernikovo delo [...]. (2MEGA I,26:32s)
[...] moderno naravoslovje datira, tako kot vsa novejša zgodovina, od
one silne epohe, ki ji, po nacionalni nesreči, ki se nam je takrat primerila,
mi, Nemci, pravimo reformacija, Francozi renesansa, Italijani cinquecen-
to.« (2MEGA I,26:67)
Luther ni le očistil [fegte] Avgijevega hleva Cerkve, temveč tudi hlev
nemškega jezika, ustvaril je moderno nemško prozo in spesnil tekst in
melodijo onega zmagoslavnega korala, ki je postal marseljeza 16. stoletja.
[...] je naravoslovje dajalo svoje mučenike na grmado in v ječe inkvizici-
je. In značilno je, da so protestanti prehiteli katoličane v preganjanju svo-
bodnega raziskovanja narave. Calvin je sežgal Serveta, ko je bil ta tik pred
tem, da bi odkril potek cirkulacije krvi; in sicer ga je dal dve uri živega
peči; inkvizicija se je vsaj zadovoljila s tem, da je Giordana Bruna prepro
sto sežgala. Revolucionarni akt, s katerim je raziskovanje narave razglasilo
svojo neodvisnost in takorekoč ponovilo Luthrov sežig bule, je bila izda-
ja nesmrtn ega dela, s katerim je Kopernik [...] vrgel rokavico cerkveni
avtoriteti v naravnih rečeh. (2MEGA I,26:71s)
Z omembo »nesreče« je mišljen rezultat: razkosanje Nemčije.
»Marseljeza 16. stoletja« je prevzeta iz Heineja. Tu se prvič omenja Cal-
vin, in sicer v negativnem smislu; njegov surovi obračun s Servetom
temelji na teološkem razhajanju. Omenjen je še enkrat (skupaj z Av-
gustinom) z naukom o predestinaciji v obravnavi naključja in nujnosti.
Zgodovinsko mesto mu bo leta 1892 odmeril v angleškem predgovoru
k Razvoju socializma.
V prispevkih za polemiko z Dühringom si Marx zabeleži Hume
ovo napadanje katolištva (2MEGA I,27:143s), ki ga kasneje ni upora-
bil. V Engelsovih pripravah je relevanten stavek, da je bil izumljen »tisk
s črkami, tako da so grška literatura, pomorska odkritja in meščans-
ka religijska revolucija zdaj lahko čisto drugače učinkovale«. (2MEGA
I,27:42) V osnutku in v samem tekstu se večkrat omenja Müntzer, na-
jbolj razdelano takole:
296
