Page 67 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 67
božidar debenjak
[...] so tako vendarle nastopili [brachen hervor] pri vsakem velikem
meščanskem gibanju samostojni vzgibi onega razreda, ki je bil bolj ali
manj razvit predhodnik modernega proletariata. Tako v nemški dobi re-
formacije in kmečke vojne smer Tomaža Müntzerja, v veliki angleški revo-
luciji levellers, v veliki francoski revoluciji Babeuf. (2MEGA I,27:229)
Splošno obravnavanje religije pa presega okvire naše teme.
Posebno obravnavo bi zahteval citat iz Hegla na začetku Razvoja
socializma, ki se konča s sintagmo »kot da je do sprave božanskega s
svetom šele zdaj prišlo«. Ta Heglov »kot da šele zdaj« namreč pomeni,
da se je to že prej zgodilo. V Heglovi interpretaciji je reformacija opravi-
la velik del tiste zgodovinske naloge, ki jo je imela tudi francoska revo-
lucija. Vprašanje je, koliko je Engels upošteval tudi ta kontekst.
Pomembno srečanje Engelsa s protestantizmom kot takim najdemo
leta 1886 v njegovem Ludwigu Feuerbachu (znotraj obsežnih pasaž o re-
ligiji). Po navajanju disidentskih gibanj srednjega veka prehaja na refor-
macijo v Nemčiji in njen politični izkupiček. Nato prehaja na Calvina:
»S pristno francosko ostrino je postavil v ospredje meščanski značaj
reformacije, republikaniziral in reformiral je Cerkev.« Nadaljuje s his-
toriatom v Ženevi, na Holandskem, na Škotskem, v Angiji, z zatrtjem
hugenotov v Franciji. (MEID V:483s).
Predgovor k angleški izdaji Razvoja socializma (1892) bistveno
razširja tematiko. Po orisu nemške reformacije in kmečke vojne ter re-
zultata tega Engels nadaljuje:
Toda tam, kjer je Luthru spodletelo, je zmagal Calvin. Njegova dogma
je ustrezala najpomembnejšim izmed takratnih meščanov. Njegov nauk o
predestinaciji je bil religijski izraz dejstva, da v kupčijskem svetu, kjer od-
loča konkurenca, uspeh ali bankrot ni odvisen od delovanja ali spretnos-
ti posameznika, temveč od okoliščin, ki so od njega neodvisne. 'Ne odloča
hotenje nekoga ali njegovo dejanje, temveč usmiljenje' višjih, toda nezna-
nih ekonomskih sil. [...] Poleg tega je bila Calvinova cerkvena ustava vse-
skozi demokratična in republikanska; če pa je bilo republikanizirano celo
božje kraljestvo, ali so države tega sveta še mogle ostati podložne kral
jem, škofom in fevdalni gospodi? Ko je nemško luteranstvo postalo voljno
297
[...] so tako vendarle nastopili [brachen hervor] pri vsakem velikem
meščanskem gibanju samostojni vzgibi onega razreda, ki je bil bolj ali
manj razvit predhodnik modernega proletariata. Tako v nemški dobi re-
formacije in kmečke vojne smer Tomaža Müntzerja, v veliki angleški revo-
luciji levellers, v veliki francoski revoluciji Babeuf. (2MEGA I,27:229)
Splošno obravnavanje religije pa presega okvire naše teme.
Posebno obravnavo bi zahteval citat iz Hegla na začetku Razvoja
socializma, ki se konča s sintagmo »kot da je do sprave božanskega s
svetom šele zdaj prišlo«. Ta Heglov »kot da šele zdaj« namreč pomeni,
da se je to že prej zgodilo. V Heglovi interpretaciji je reformacija opravi-
la velik del tiste zgodovinske naloge, ki jo je imela tudi francoska revo-
lucija. Vprašanje je, koliko je Engels upošteval tudi ta kontekst.
Pomembno srečanje Engelsa s protestantizmom kot takim najdemo
leta 1886 v njegovem Ludwigu Feuerbachu (znotraj obsežnih pasaž o re-
ligiji). Po navajanju disidentskih gibanj srednjega veka prehaja na refor-
macijo v Nemčiji in njen politični izkupiček. Nato prehaja na Calvina:
»S pristno francosko ostrino je postavil v ospredje meščanski značaj
reformacije, republikaniziral in reformiral je Cerkev.« Nadaljuje s his-
toriatom v Ženevi, na Holandskem, na Škotskem, v Angiji, z zatrtjem
hugenotov v Franciji. (MEID V:483s).
Predgovor k angleški izdaji Razvoja socializma (1892) bistveno
razširja tematiko. Po orisu nemške reformacije in kmečke vojne ter re-
zultata tega Engels nadaljuje:
Toda tam, kjer je Luthru spodletelo, je zmagal Calvin. Njegova dogma
je ustrezala najpomembnejšim izmed takratnih meščanov. Njegov nauk o
predestinaciji je bil religijski izraz dejstva, da v kupčijskem svetu, kjer od-
loča konkurenca, uspeh ali bankrot ni odvisen od delovanja ali spretnos-
ti posameznika, temveč od okoliščin, ki so od njega neodvisne. 'Ne odloča
hotenje nekoga ali njegovo dejanje, temveč usmiljenje' višjih, toda nezna-
nih ekonomskih sil. [...] Poleg tega je bila Calvinova cerkvena ustava vse-
skozi demokratična in republikanska; če pa je bilo republikanizirano celo
božje kraljestvo, ali so države tega sveta še mogle ostati podložne kral
jem, škofom in fevdalni gospodi? Ko je nemško luteranstvo postalo voljno
297
