Page 62 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 62
razprave, študije
mesta vsebuje tudi francoski prevod, vsa pa so prevzeta v drugo in tret-
jo nemško izdajo.
Ko je izdaja 2MEGA ugasnila, je ostal okrnjen en zvezek pripravljal-
nih del za projekt Kapital; zvezku 2MEGA II.4.1 bi moralo slediti še kaj.
Posmrtne edicije so različne: ker se je z drugim delom Kapitala mudi-
lo, ga je Engels reduciral na najnujnejše, tako da v njem ni Marxovih
običajnih obstranskih ilustracij. Pri tretjem delu je ohranil več tega
Marxovega dodatnega bogastva iz rokopisov. Zato je tudi to kar precej
referenc na Luthra: MEW 25:343s že navedeni citat iz »O kupčiji in do-
bičkarstvu«, MEW 25:359 o tem, da je posojanje dobičkarstvo, MEW
25:407, MEW 25:613 o naravnem priraščanju obresti, MEW 25:624s iz
navodila Fararjem ..., MEW 25:911 pa v Engelsovem dodatku »družbe
monopolia, nad katerimi se tako srdi Luther«. Še drugače je z edicijo
Teorij o presežni vrednosti, ki jo je pripravil Karl Kautsky 1905–10 in so
jo bistveno predrugačili za MEW 26.1-3. Tu v zvezku MEW 26.3 prav
tako naletimo na mesta, ki jih že poznamo iz rokopisov 2MEGA II,2 in
2MEGA II,3. Na straneh MEW 26.3:516ss prepoznamo redakcijsko do-
delavo besedila iz 2MEGA II,3:1526f, 1532-6.
IX
Veliko zarezo v opusu predstavlja čas 1871–73, ki ga zaznamuje-
jo tako pariška komuna kot konflikti z anarhisti. Zatem pa se Engels
najprej loti priprav na analizo nemške zgodovine. Rokopisni osnutek
»Uvoda« 1500–1789 se dotakne tudi reformacije:
'Kulturni boj' med cesarjem in papežem v srednjem veku je raztreščil
[zersplitterte] Nemčijo in Italijo (kjer je papež ovira nacionalne enotnosti
in hkrati često navidezno njen zastopnik, pa vendar tako, da, npr., je Dante
videl v tujem cesarju rešitelja Italije) in 1500 se je papež kot središčni knez
že vlegel poprek čez Italijo in zedinjenje materialno onemogočil.
292
mesta vsebuje tudi francoski prevod, vsa pa so prevzeta v drugo in tret-
jo nemško izdajo.
Ko je izdaja 2MEGA ugasnila, je ostal okrnjen en zvezek pripravljal-
nih del za projekt Kapital; zvezku 2MEGA II.4.1 bi moralo slediti še kaj.
Posmrtne edicije so različne: ker se je z drugim delom Kapitala mudi-
lo, ga je Engels reduciral na najnujnejše, tako da v njem ni Marxovih
običajnih obstranskih ilustracij. Pri tretjem delu je ohranil več tega
Marxovega dodatnega bogastva iz rokopisov. Zato je tudi to kar precej
referenc na Luthra: MEW 25:343s že navedeni citat iz »O kupčiji in do-
bičkarstvu«, MEW 25:359 o tem, da je posojanje dobičkarstvo, MEW
25:407, MEW 25:613 o naravnem priraščanju obresti, MEW 25:624s iz
navodila Fararjem ..., MEW 25:911 pa v Engelsovem dodatku »družbe
monopolia, nad katerimi se tako srdi Luther«. Še drugače je z edicijo
Teorij o presežni vrednosti, ki jo je pripravil Karl Kautsky 1905–10 in so
jo bistveno predrugačili za MEW 26.1-3. Tu v zvezku MEW 26.3 prav
tako naletimo na mesta, ki jih že poznamo iz rokopisov 2MEGA II,2 in
2MEGA II,3. Na straneh MEW 26.3:516ss prepoznamo redakcijsko do-
delavo besedila iz 2MEGA II,3:1526f, 1532-6.
IX
Veliko zarezo v opusu predstavlja čas 1871–73, ki ga zaznamuje-
jo tako pariška komuna kot konflikti z anarhisti. Zatem pa se Engels
najprej loti priprav na analizo nemške zgodovine. Rokopisni osnutek
»Uvoda« 1500–1789 se dotakne tudi reformacije:
'Kulturni boj' med cesarjem in papežem v srednjem veku je raztreščil
[zersplitterte] Nemčijo in Italijo (kjer je papež ovira nacionalne enotnosti
in hkrati često navidezno njen zastopnik, pa vendar tako, da, npr., je Dante
videl v tujem cesarju rešitelja Italije) in 1500 se je papež kot središčni knez
že vlegel poprek čez Italijo in zedinjenje materialno onemogočil.
292
