Page 177 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 177
ALOJZ JEMBRIH

navajali, da so bile knjige v 16. stoletju v Urachu pisane oziroma
tiskane v srbskohrvaškem jeziku (in serbokroatischer Sprache), ker
tak jezik ne obstaja niti danes, še manj pa je obstajal takrat, ko sta v
hrvaščino prevajala Antun Dalmatin in Stipan Konzul!

Po vsebini in namenu sestavljajo hrvaške knjige, natisnjene v
Urachu (ena pa leta 1568 v Regensburgu), korpus hrvaške protestantske
književnosti. S tem imenom označujemo književnost v Evropi, ki je
nastala v obdobju reformacije, v času delovanja Martina Luthra
(1483–1546), Jeana Calvina (1509–1564), Philippa Melanchthona
(1483–1546), Hansa Brenza (1499–1570) in njihovih naslednikov, ki
so pisali in tiskali dela v duhu reformacijskega obdobja (1517–1618).

Dela hrvaške protestantske književnosti lahko po vsebini in na-
menu razdelimo v več zvrsti: A. poskusni list: v glagolici (veliki in
mali, 1560) in cirilici (1561); B. abecednik: Tabla za dicu v glagolici in
cirilici (1561); C. katekizem: mali in veliki (1561) v glagolici in cirilici;
Č. svetopisemska knjiga: Nova zaveza v glagolici (I, 1562; II, 1563) in
cirilici (I, II, 1563) ter starozavezna knjiga Vsih prorokov stumačenje
hrvatsko v latinici (1564); D. dogmatiško oziroma katehezno delo:
Artikuli, edni kratki razumni nauci v glagolici in cirilici (1562), Spovid i
spoznanje prave krstjanske vire (1564) in Bramba (1564); E. pridige:
Postilla to est istlmačenje nedelskih Evangeliov v glagloljici (1562), cirilici
(1563) in latinici (1568, v Regensburgu; namenjena takratnim Hrva-
tom na zahodnem Ogrskem); F. teološka razprava: Razgovarjanje meju
papistu i jednim luteran(om) v latinici (1555), Beneficium Christi. Govo-
renje vele prudno v glagolici (1563) in latinici (1565), Spovid i spoznanje
prave krstjanske vire v glagolici in latinici (1564), Bramba augustanske
spovedi (augsburške veroizpovedi) v glagolici in latinici (1564); G.
liturgični priročnik: Crkveni ordinalic v glagolici (1564). (Gl. Bučar,
1938.)

Na vseh naslovnicah naštetih hrvaških knjig je kot kraj tiskanja
naveden Tübigen ( v Tubingi) in ne Urach (Aurach). Tako so ravnali
zato, ker je v Tübingenu že prej obstajala tiskarna Ulricha Morcharta
starejšega. Ko je Ivan Ungnad uredil tiskarno v dvorcu v Urachu, je
Morchartova pomagala s tiskarskim materialom in izkušenimi ti-
skarji, poleg tega pa so nemške predgovore hrvaškim knjigam in
naslovnice tiskali v Tübingenu. Tako je tiskarna v Urachu nekako

175
   172   173   174   175   176   177   178   179   180   181   182