Page 178 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 178
RAZPRAVE, [TUDIJE
imela položaj podružnice tübinške Morchartove tiskarne (Widman,
1971:46–73).
OD POBUDE DO URESNIČITVE
Pobudo za prevajanje Biblije v hrvaščino je leta 1555 dal Peter Pavel
Vergerij ml. (1498–1565) na sestanku v Ulmu s Primožem Trubarjem
(1508–1586), ki je že izdal v slovenščini Catechismus (1550) in Abece-
darium (1550) in nato prevedel v slovenščino Ta evangeli svetiga Matevža
(1555). Prve začetke in priprave na tiskanje hrvaških knjig nam
nekoliko bolje osvetljujejo Trubarjeva pisma (Rupel, 1950; Rajhman,
1986). V pismu, ki ga je Trubar 9. junija 1557 napisal Švicarju Hain-
richu Bullingerju (1504–1575), beremo: »Vergerij je poleg Boga prvi
in najimenitnejši povzročitelj, da se je pričelo to prevajanje.« (Rupel,
1950; Koruza, 1991:57) Trubar je mislil svoj slovenski prevod Ta pervi
dejl tiga noviga testamenta (1557). V istem pismu je tudi napisal: »In ko
sem zgolj Mateja prevel, ga je gospod Vergerij takoj hotel dati tiskati
iz marsikaterih vzrokov, pa mi je zaradi tega poslal denar, da bi mu
priskrbel korektorja (…)« (Rajhman, 1986:24; navedki iz Trubarjevih
nemško in latinsko pisanih pisem so povsod vzeti iz slovenskih
prevodov, dodanih objavam, op. A. J.)
Podobno je Trubar pisal v nemškem predgovoru h knjigi Ta pervi
dejl tiga noviga testamenta (1557): »Zgoraj omenjeni gospod Vergerij
mi je pisal, brž ko me je iztaknil, zapovrstjo nekaj pisem, želeč od
mene izvedeti, če bi upal prevesti Biblijo v slovenski in hrvatski jezik;
pri tem podjetju da hoče pomagati z dušo in telesom; da ima dobra
poroštva od nekaterih knezov in gospodov, ki so tudi pripravljeni
pomagati pri tem potrebnem in blagem delu. Gospodu Vergeriju sem
na njegovo pisanje in željo odgovoril najprej nakajkrat pismeno in
nato, ko sva se sešla, vpričo nekaterih veleučenih teologov takole: ne
poznam nobene hebrejske črke, grško ne znam prav brati; vsakdo pa,
ki bi hotel prevajati Biblijo, mora najprej dobro in temeljito razumeti
ta dva jezika. (…) Razen tega ne znam hrvatski [tj. glagolico, op. A. J.]
ne brati ne pisati. Zatorej, sem rekel takrat, se nočem lotiti tega
imenitnega in težkega dela, prevajanja biblije, razen če mi se dodelita
176
imela položaj podružnice tübinške Morchartove tiskarne (Widman,
1971:46–73).
OD POBUDE DO URESNIČITVE
Pobudo za prevajanje Biblije v hrvaščino je leta 1555 dal Peter Pavel
Vergerij ml. (1498–1565) na sestanku v Ulmu s Primožem Trubarjem
(1508–1586), ki je že izdal v slovenščini Catechismus (1550) in Abece-
darium (1550) in nato prevedel v slovenščino Ta evangeli svetiga Matevža
(1555). Prve začetke in priprave na tiskanje hrvaških knjig nam
nekoliko bolje osvetljujejo Trubarjeva pisma (Rupel, 1950; Rajhman,
1986). V pismu, ki ga je Trubar 9. junija 1557 napisal Švicarju Hain-
richu Bullingerju (1504–1575), beremo: »Vergerij je poleg Boga prvi
in najimenitnejši povzročitelj, da se je pričelo to prevajanje.« (Rupel,
1950; Koruza, 1991:57) Trubar je mislil svoj slovenski prevod Ta pervi
dejl tiga noviga testamenta (1557). V istem pismu je tudi napisal: »In ko
sem zgolj Mateja prevel, ga je gospod Vergerij takoj hotel dati tiskati
iz marsikaterih vzrokov, pa mi je zaradi tega poslal denar, da bi mu
priskrbel korektorja (…)« (Rajhman, 1986:24; navedki iz Trubarjevih
nemško in latinsko pisanih pisem so povsod vzeti iz slovenskih
prevodov, dodanih objavam, op. A. J.)
Podobno je Trubar pisal v nemškem predgovoru h knjigi Ta pervi
dejl tiga noviga testamenta (1557): »Zgoraj omenjeni gospod Vergerij
mi je pisal, brž ko me je iztaknil, zapovrstjo nekaj pisem, želeč od
mene izvedeti, če bi upal prevesti Biblijo v slovenski in hrvatski jezik;
pri tem podjetju da hoče pomagati z dušo in telesom; da ima dobra
poroštva od nekaterih knezov in gospodov, ki so tudi pripravljeni
pomagati pri tem potrebnem in blagem delu. Gospodu Vergeriju sem
na njegovo pisanje in željo odgovoril najprej nakajkrat pismeno in
nato, ko sva se sešla, vpričo nekaterih veleučenih teologov takole: ne
poznam nobene hebrejske črke, grško ne znam prav brati; vsakdo pa,
ki bi hotel prevajati Biblijo, mora najprej dobro in temeljito razumeti
ta dva jezika. (…) Razen tega ne znam hrvatski [tj. glagolico, op. A. J.]
ne brati ne pisati. Zatorej, sem rekel takrat, se nočem lotiti tega
imenitnega in težkega dela, prevajanja biblije, razen če mi se dodelita
176
