Page 182 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 182
RAZPRAVE, [TUDIJE
1986:66; Jembrih, 2003:31–48.) Kot lahko razberemo iz prikazanih
odlomkov iz Trubarjevih pisem, so priprave za začetek tiskanja
hrvaških knjig v Urachu potekale po načrtu. Trubar je o uspehu z
zadovoljstvom obvestil oba mecena, württemberškega vojvodo Kri-
štofa in Maksimilijana II.
Iz vsega tega lahko tudi razberemo Trubarjevo skrb za vsestranski
tiskarski in prevajalski uspeh v hrvaško-uraški tiskarni, v čemer
odsevata precejšnja usklajenost in skupno delovanje za uspeh.
VIHAR OB MALEM GLAGOLSKEM KATEKIZMU (1561)
Ko so glagolske črke prispele v Urach, so začeli marca 1561 tiskati
mali katekizem, kot je napovedal Trubar v pismu že 2. januarja 1560.
Med tiskanjem pa so nastale tudi težave. Trubar je takrat bival v svoji
župniji v Kemptnu. V tiskarni se je kot svetovalec mudil Pavao Skalić
(1534–1575), ki se je odzval Trubarjevemu osebnemu vabilu, kakor
razberemo iz njegovega pisma 27. julija 1560 Maksimilijanu II.: »In
ker zna doktor Skalić, moj prav zaupni, naklonjeni gospod, tudi
kranjski, bezjaški in hrvaški jezik in hrvaško pisavo primerno pisati
in brati, naj mu izvoli vaše kraljevo veličanstvo pisati in naročiti, da
bi nam pomagal tudi pri tem božjem delu, ki ga sam ima za veliko in
koristno.« (Rajhman, 1986: 77; Jembrih, 1990:149–218). Omenjeni
Skalić je sestavil besedilo predgovora in ga posvetil Maksimilijanu
II., to besedilo pa je Peter Pavel Vergerij ml., ki ga je po naključju
prebral v tiskarni, kritiziral (Dimitz, 1875:248) in zapisal: »Takoj v
prvi poli (od zgolj šestih) se kaže velika častihlepnost; poveličanih je
nemreč pet imen in pripoveduje se o nekaterih stvareh, ki niso
resnične. Ali bo to učilo Hrvate skromnosti in ponižnosti? O da bi
Bog to podjetje podprl. Bojim se pa, da ga ne bo, ker sovraži ošabnost
in častihlepnost. Zakaj ne bi smel kristjan silnim povedati, kar opazi?
Peter Pavel Vergerij.« (Rajhman, 1986:84; Jembrih, 1997:130.) Ungnad
je nato ustavil tiskanje katekizma; iz Kemptna so poklicali Trubarja,
ki je napisal nov predgovor (Jembrih, 1994:35–46; 1997:99–118). To
je bil mali poskusni glagolski katekizem (Jembrih, 1997:104–111), od
katerega je ohranjenih sedem unikatnih listov; objavljeni so bili prvič
180
1986:66; Jembrih, 2003:31–48.) Kot lahko razberemo iz prikazanih
odlomkov iz Trubarjevih pisem, so priprave za začetek tiskanja
hrvaških knjig v Urachu potekale po načrtu. Trubar je o uspehu z
zadovoljstvom obvestil oba mecena, württemberškega vojvodo Kri-
štofa in Maksimilijana II.
Iz vsega tega lahko tudi razberemo Trubarjevo skrb za vsestranski
tiskarski in prevajalski uspeh v hrvaško-uraški tiskarni, v čemer
odsevata precejšnja usklajenost in skupno delovanje za uspeh.
VIHAR OB MALEM GLAGOLSKEM KATEKIZMU (1561)
Ko so glagolske črke prispele v Urach, so začeli marca 1561 tiskati
mali katekizem, kot je napovedal Trubar v pismu že 2. januarja 1560.
Med tiskanjem pa so nastale tudi težave. Trubar je takrat bival v svoji
župniji v Kemptnu. V tiskarni se je kot svetovalec mudil Pavao Skalić
(1534–1575), ki se je odzval Trubarjevemu osebnemu vabilu, kakor
razberemo iz njegovega pisma 27. julija 1560 Maksimilijanu II.: »In
ker zna doktor Skalić, moj prav zaupni, naklonjeni gospod, tudi
kranjski, bezjaški in hrvaški jezik in hrvaško pisavo primerno pisati
in brati, naj mu izvoli vaše kraljevo veličanstvo pisati in naročiti, da
bi nam pomagal tudi pri tem božjem delu, ki ga sam ima za veliko in
koristno.« (Rajhman, 1986: 77; Jembrih, 1990:149–218). Omenjeni
Skalić je sestavil besedilo predgovora in ga posvetil Maksimilijanu
II., to besedilo pa je Peter Pavel Vergerij ml., ki ga je po naključju
prebral v tiskarni, kritiziral (Dimitz, 1875:248) in zapisal: »Takoj v
prvi poli (od zgolj šestih) se kaže velika častihlepnost; poveličanih je
nemreč pet imen in pripoveduje se o nekaterih stvareh, ki niso
resnične. Ali bo to učilo Hrvate skromnosti in ponižnosti? O da bi
Bog to podjetje podprl. Bojim se pa, da ga ne bo, ker sovraži ošabnost
in častihlepnost. Zakaj ne bi smel kristjan silnim povedati, kar opazi?
Peter Pavel Vergerij.« (Rajhman, 1986:84; Jembrih, 1997:130.) Ungnad
je nato ustavil tiskanje katekizma; iz Kemptna so poklicali Trubarja,
ki je napisal nov predgovor (Jembrih, 1994:35–46; 1997:99–118). To
je bil mali poskusni glagolski katekizem (Jembrih, 1997:104–111), od
katerega je ohranjenih sedem unikatnih listov; objavljeni so bili prvič
180
