Page 180 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 180
RAZPRAVE, [TUDIJE
takrat prebival v Ljubljani. Dne 3. februarja 1561 se je pridružil
Konzulu v Urachu in tu prevzel svoj del nalog pri cirilskih izdajah in
hrvaških knjižnih prevodih. Trubar je obveščal Maksimilijana II. o
vseh prizadevanjih v tiskarni in je v omenjenem pismu (2. januarja
1560) med drugim pisal: »In z omenjenim Štefanom Konzulom
meniva, da spočetka, dokler ne bo znano, ali bomo s poskusom uspeli
po vsej Hrvaški, Dalmaciji in Bosni, ni treba porabiti veliko denarja
in dava zato natisniti v hrvaščini, ko dobiva črke, najprej samo
katekizem ali enega samega evangelista. (…) Toda omenjenega Štefana
prevajanje in hrvaško pisavo so mnogi hrvaški duhovniki in laiki brali
in potrdili, in s pomočjo razumnega Hrvata z njim in z mano (zakaj,
hvala Bogu, razumem hrvaški jezik kakor vsi Kranjci in Metličani
precej dobro) se to delo s pridom in častjo v Gospodovem imenu
lahko začne.« (Rajhman, 1986:42-43.) Podobno je Trubar pisal tudi
Ivanu Ungnadu iz Kemptna 1. aprila 1560: »In vaša milost naj poleg
tega ve, da sta zdaj dva hrvaška duhovnika vse moje često imenovane
knjige spravila v hrvaški jezik in črke; te so mnogi Hrvati pregledali
in potrdili, ter močno želijo, da se kmalu natisnejo; pravijo, da bodo
veliko koristile ne samo na Hrvaškem in v Dalmaciji, temveč tudi na
Turškem do Konstantinopla in bodo napravile hrup in prepir med
Turki. Enemu hrvaškemu duhovniku, namreč gospodu Štefanu
Konzulu, sem pisal, naj se odpravi v Nürnberg (in upam, da je že
tam) in naj da urezati in uliti hrvaške črke. Kaže, da nam bo zmanj-
kalo pomoči, tj. denarja. Doslej sem od Kranjcev 1000 goldinarjev
izberačil in v tolarje zbral; te sem izdal za slovenski tisk. Ne smem jih
še naprej obremenjevati. In sem se tolažil, da nam bo kralj Maksi-
milijan pomagal, a to se doslej ni zgodilo. Menim, da si njegovo
kraljevo dostojanstvo zaradi jezuitarjev ne upa. Če bi pri krščanskih
volilnih knezih in gospodih le toliko podpore in pomoči mogel
dobiti, da bi lahko omenjena dva Hrvata vzdrževal pri tisku (…) da bi
plačal tisk, bi začeli hrvaško tiskanje v 10 ali 12 tednih, zakaj črke
bodo v 7 ali 8 tednih izdelane. Zato naj vaša milost kakor doslej stori,
kar more, za to naše započeto vzvišeno delo, da bi nam bilo poma-
gano, kakor je zgoraj povedano.« (Rajhman, 1986:62.)
Trubar je v pismu omenil, da bodo, ko bodo dobili glagolske črke,
najprej tiskali katekizem. Stipanu Konzulu je bilo naloženo, da
178
takrat prebival v Ljubljani. Dne 3. februarja 1561 se je pridružil
Konzulu v Urachu in tu prevzel svoj del nalog pri cirilskih izdajah in
hrvaških knjižnih prevodih. Trubar je obveščal Maksimilijana II. o
vseh prizadevanjih v tiskarni in je v omenjenem pismu (2. januarja
1560) med drugim pisal: »In z omenjenim Štefanom Konzulom
meniva, da spočetka, dokler ne bo znano, ali bomo s poskusom uspeli
po vsej Hrvaški, Dalmaciji in Bosni, ni treba porabiti veliko denarja
in dava zato natisniti v hrvaščini, ko dobiva črke, najprej samo
katekizem ali enega samega evangelista. (…) Toda omenjenega Štefana
prevajanje in hrvaško pisavo so mnogi hrvaški duhovniki in laiki brali
in potrdili, in s pomočjo razumnega Hrvata z njim in z mano (zakaj,
hvala Bogu, razumem hrvaški jezik kakor vsi Kranjci in Metličani
precej dobro) se to delo s pridom in častjo v Gospodovem imenu
lahko začne.« (Rajhman, 1986:42-43.) Podobno je Trubar pisal tudi
Ivanu Ungnadu iz Kemptna 1. aprila 1560: »In vaša milost naj poleg
tega ve, da sta zdaj dva hrvaška duhovnika vse moje često imenovane
knjige spravila v hrvaški jezik in črke; te so mnogi Hrvati pregledali
in potrdili, ter močno želijo, da se kmalu natisnejo; pravijo, da bodo
veliko koristile ne samo na Hrvaškem in v Dalmaciji, temveč tudi na
Turškem do Konstantinopla in bodo napravile hrup in prepir med
Turki. Enemu hrvaškemu duhovniku, namreč gospodu Štefanu
Konzulu, sem pisal, naj se odpravi v Nürnberg (in upam, da je že
tam) in naj da urezati in uliti hrvaške črke. Kaže, da nam bo zmanj-
kalo pomoči, tj. denarja. Doslej sem od Kranjcev 1000 goldinarjev
izberačil in v tolarje zbral; te sem izdal za slovenski tisk. Ne smem jih
še naprej obremenjevati. In sem se tolažil, da nam bo kralj Maksi-
milijan pomagal, a to se doslej ni zgodilo. Menim, da si njegovo
kraljevo dostojanstvo zaradi jezuitarjev ne upa. Če bi pri krščanskih
volilnih knezih in gospodih le toliko podpore in pomoči mogel
dobiti, da bi lahko omenjena dva Hrvata vzdrževal pri tisku (…) da bi
plačal tisk, bi začeli hrvaško tiskanje v 10 ali 12 tednih, zakaj črke
bodo v 7 ali 8 tednih izdelane. Zato naj vaša milost kakor doslej stori,
kar more, za to naše započeto vzvišeno delo, da bi nam bilo poma-
gano, kakor je zgoraj povedano.« (Rajhman, 1986:62.)
Trubar je v pismu omenil, da bodo, ko bodo dobili glagolske črke,
najprej tiskali katekizem. Stipanu Konzulu je bilo naloženo, da
178
