Page 187 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 187
ALOJZ JEMBRIH
ta prvi in mali poskus našega novega začetega hrvatskega prevajanja
in tiskanja Vašemu kr. veličanstvu in ga v njega imenu izdajamo, se
ne godi brez vzrokov, ki pa ne bi bilo primerno, če bi jih tu našteval,
a sem jih nekatere že naznanil z nemškim predgovorom v listu
Rimljanom. Zato ponižno prosimo Vaše kr. veličanstvo, da bi mu naša
dobro mišljena posvetitev in naše bukvice bile povešči ter da bi jih
dalo oceniti izvedencem hrvatskega jezika, a kar bi ti našli napák v
besedah in pravopisu, da bi nas nanje milostno opomnilo.« (Rupel,
1966:110–111; Jembrih, 1997:110–111.) Tako željo je ponovil v hrva-
škem predgovoru v velikem glagolskem katekizmu (1561). Stipan
Konzul pa je prosil Predragu braću u Kristu z besedami: »Mi Vas
prosimo, da ovo naše prvo delo tumačenje štampano od nas, sada za
dobro vazmete i na bolše obračajuč i tlmačeći razumejte. I ako je u
njem ko pomenkanje u tlmačenju, u besedah ili u sloveh v ortografiji,
to isto nam skoro dajte u pravoj ljubavi na znanje. Hoćemo te iste za
prvo u drugih knigah popraviti.« Enako je pisal v predgovoru v Tabli
za dicu: »(…) i ako va tih dviju knižicah koju rič, ili slovo krivo
postavleno najdete, dajte nam u božjei ljubavi na znanje, hoćemo
potom popraviti.« To je ponovil tudi v latinični izdaji katekizma leta
1564 (Jembrih, 1991:97–123). Še večja skrb za uspešnost hrvaških
prevodov v glagolici in cirilici je vidna v Trubarjevem pismu kralju
Maksimilijanu II. 27. oktobra 1561: »(…) je med takimi mojimi silnimi
opravili in skrbmi bila še največa ta, da sem natanko poizvedel, ali so
prevod, ortografija in črke našega novega hrvaškega in cirilskega tiska
čitljivi in razumljivi po vsej Hrvaški, Dalmaciji, Srbiji in Bosni. (Zato
so tedaj tudi gospodje in deželani na mojo prošnjo poslali nekaj slov
z novimi hrvaškimi in cirilskimi spisi v Benetke k tiskarjem hrvaškega
in cirilskega tiska, dalje v Istro, Reko, Senj, Metliko in druge kraje,
kjer bi mogli izslediti učene in razumne osebe, izkušene v hrvaškem
jeziku in pisanju, ter nekatere med njimi povabili k nam v Ljubljano.)
Po tem sem pri teh učenjakih in tiskarjih iz nih dopisov in ustnih
izjav spoznal in dognal, da je ta prevod v obeh pisavah in tiskih
pravilen, dober in vsem tistim, ki uporabljajo ta dva jezika in pisavi,
čitljiv in razumljiv.« (Rajhman, 1986:94.) Takrat sta že bila natisnjena
katekizem in abecednik Tabla za dicu, oba v glagolici in cirilici. V
posvetilu Maksimilijanu II. v ciriličnem katekizmu z datumom 25.
185
ta prvi in mali poskus našega novega začetega hrvatskega prevajanja
in tiskanja Vašemu kr. veličanstvu in ga v njega imenu izdajamo, se
ne godi brez vzrokov, ki pa ne bi bilo primerno, če bi jih tu našteval,
a sem jih nekatere že naznanil z nemškim predgovorom v listu
Rimljanom. Zato ponižno prosimo Vaše kr. veličanstvo, da bi mu naša
dobro mišljena posvetitev in naše bukvice bile povešči ter da bi jih
dalo oceniti izvedencem hrvatskega jezika, a kar bi ti našli napák v
besedah in pravopisu, da bi nas nanje milostno opomnilo.« (Rupel,
1966:110–111; Jembrih, 1997:110–111.) Tako željo je ponovil v hrva-
škem predgovoru v velikem glagolskem katekizmu (1561). Stipan
Konzul pa je prosil Predragu braću u Kristu z besedami: »Mi Vas
prosimo, da ovo naše prvo delo tumačenje štampano od nas, sada za
dobro vazmete i na bolše obračajuč i tlmačeći razumejte. I ako je u
njem ko pomenkanje u tlmačenju, u besedah ili u sloveh v ortografiji,
to isto nam skoro dajte u pravoj ljubavi na znanje. Hoćemo te iste za
prvo u drugih knigah popraviti.« Enako je pisal v predgovoru v Tabli
za dicu: »(…) i ako va tih dviju knižicah koju rič, ili slovo krivo
postavleno najdete, dajte nam u božjei ljubavi na znanje, hoćemo
potom popraviti.« To je ponovil tudi v latinični izdaji katekizma leta
1564 (Jembrih, 1991:97–123). Še večja skrb za uspešnost hrvaških
prevodov v glagolici in cirilici je vidna v Trubarjevem pismu kralju
Maksimilijanu II. 27. oktobra 1561: »(…) je med takimi mojimi silnimi
opravili in skrbmi bila še največa ta, da sem natanko poizvedel, ali so
prevod, ortografija in črke našega novega hrvaškega in cirilskega tiska
čitljivi in razumljivi po vsej Hrvaški, Dalmaciji, Srbiji in Bosni. (Zato
so tedaj tudi gospodje in deželani na mojo prošnjo poslali nekaj slov
z novimi hrvaškimi in cirilskimi spisi v Benetke k tiskarjem hrvaškega
in cirilskega tiska, dalje v Istro, Reko, Senj, Metliko in druge kraje,
kjer bi mogli izslediti učene in razumne osebe, izkušene v hrvaškem
jeziku in pisanju, ter nekatere med njimi povabili k nam v Ljubljano.)
Po tem sem pri teh učenjakih in tiskarjih iz nih dopisov in ustnih
izjav spoznal in dognal, da je ta prevod v obeh pisavah in tiskih
pravilen, dober in vsem tistim, ki uporabljajo ta dva jezika in pisavi,
čitljiv in razumljiv.« (Rajhman, 1986:94.) Takrat sta že bila natisnjena
katekizem in abecednik Tabla za dicu, oba v glagolici in cirilici. V
posvetilu Maksimilijanu II. v ciriličnem katekizmu z datumom 25.
185
