Page 253 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 253
BREDA DVORÁK DRA[LER
Daleč prek meja dežele Kranjske se je razvedelo za to novo cerkev.
Ogromno časopisov na Kranjskem in zunaj dežele je pisalo o tem
dogodku. Poročal je celo neki časopis iz Kalkute. Prav tako so pre-
slikali cerkev in jo objavili v raznih revijah. Govori, ki so jih imeli pri
slovesnem bogoslužju razni govorniki, so bili ponatisnjeni in so jih
spet prodajali, da bi s tem nekaj zaslužili.
Potem pa se je začelo redno občestveno življenje. Potrebno je bilo
zbrati vse evangeličane v okolici. Konec leta 1851 je pripadalo cerkveni
občini 332 vernikov: od tega 228 v mestu in 104 na deželi. Med njimi
je bilo 219 pripadnikov helvetske (reformirane) in 113 augsburške
veroizpovedi. Zaradi večine helvetske veroizpovedi so cerkev podredili
reformirani superintendenturi.
Sedaj so bogoslužje obhajali prav vsako nedeljo, tisto leto so jih
imeli 52. Praznovali so tudi vse praznike: božič, veliko noč, binkošti,
razne blagoslovitve, cesarjev rojstni dan, vnebohod, začetek šole,
zahvalno nedeljo, dan reformacije, pogrebe, konec leta.
Vsak teden so imeli uro Svetega pisma. Sveto večerjo z obhajilom
so obhajali štirikrat v letu. Če je bilo potrebno, so ga delili tudi v
angleščini, francoščini ali madžarščini.
Verouk je poučeval učitelj, samo konfirmante pa pastor. […]
Tudi težav z organistom ni bilo, kajti že pred prihodom gospoda
Elzeja v Ljubljano se je stvar uredila: 13. septembra je napisal Heiman-
nu gospod Elze, da ima že izbranega nekega dobrega organista.
To je bil bratranec gospoda Elzeja, skladatelj in glasbenik Carl
Friedrich Clemens Theodor Elze. Rojen je bil pri Dessauu (Oranien-
baum) 6. septembra 1830. Od 1. julija 1852 naprej je bil prvi organist
v Kristusovi cerkvi v Ljubljani in prejemal plačo. Tako so pridobili
moža, ki je bil izredno nadarjen za glasbo, nadarjen za komponiranje
in za petje. Prav kmalu po svojem prihodu v Ljubljano je ustanovil
cerkveni zbor in odtlej so ob nedeljah krasile bogoslužja pesmi in
kompozicije. Pogosto je napisal in predvajal svoje lastne skladbe, h
katerim je pastor Elze napisal besedila. Ta mož je postal slaven tudi
zunaj »evangeličanskih« mej. […] V Ljubljani je živel do svoje smrti
10. septembra 1896. […]
Leta 1877 doživi cerkvena občina najlepši praznik: 25 let blagoslo-
vitve cerkve (6. 1. 1877). Prišlo je veliko prijateljev in znancev, pobud-
251
Daleč prek meja dežele Kranjske se je razvedelo za to novo cerkev.
Ogromno časopisov na Kranjskem in zunaj dežele je pisalo o tem
dogodku. Poročal je celo neki časopis iz Kalkute. Prav tako so pre-
slikali cerkev in jo objavili v raznih revijah. Govori, ki so jih imeli pri
slovesnem bogoslužju razni govorniki, so bili ponatisnjeni in so jih
spet prodajali, da bi s tem nekaj zaslužili.
Potem pa se je začelo redno občestveno življenje. Potrebno je bilo
zbrati vse evangeličane v okolici. Konec leta 1851 je pripadalo cerkveni
občini 332 vernikov: od tega 228 v mestu in 104 na deželi. Med njimi
je bilo 219 pripadnikov helvetske (reformirane) in 113 augsburške
veroizpovedi. Zaradi večine helvetske veroizpovedi so cerkev podredili
reformirani superintendenturi.
Sedaj so bogoslužje obhajali prav vsako nedeljo, tisto leto so jih
imeli 52. Praznovali so tudi vse praznike: božič, veliko noč, binkošti,
razne blagoslovitve, cesarjev rojstni dan, vnebohod, začetek šole,
zahvalno nedeljo, dan reformacije, pogrebe, konec leta.
Vsak teden so imeli uro Svetega pisma. Sveto večerjo z obhajilom
so obhajali štirikrat v letu. Če je bilo potrebno, so ga delili tudi v
angleščini, francoščini ali madžarščini.
Verouk je poučeval učitelj, samo konfirmante pa pastor. […]
Tudi težav z organistom ni bilo, kajti že pred prihodom gospoda
Elzeja v Ljubljano se je stvar uredila: 13. septembra je napisal Heiman-
nu gospod Elze, da ima že izbranega nekega dobrega organista.
To je bil bratranec gospoda Elzeja, skladatelj in glasbenik Carl
Friedrich Clemens Theodor Elze. Rojen je bil pri Dessauu (Oranien-
baum) 6. septembra 1830. Od 1. julija 1852 naprej je bil prvi organist
v Kristusovi cerkvi v Ljubljani in prejemal plačo. Tako so pridobili
moža, ki je bil izredno nadarjen za glasbo, nadarjen za komponiranje
in za petje. Prav kmalu po svojem prihodu v Ljubljano je ustanovil
cerkveni zbor in odtlej so ob nedeljah krasile bogoslužja pesmi in
kompozicije. Pogosto je napisal in predvajal svoje lastne skladbe, h
katerim je pastor Elze napisal besedila. Ta mož je postal slaven tudi
zunaj »evangeličanskih« mej. […] V Ljubljani je živel do svoje smrti
10. septembra 1896. […]
Leta 1877 doživi cerkvena občina najlepši praznik: 25 let blagoslo-
vitve cerkve (6. 1. 1877). Prišlo je veliko prijateljev in znancev, pobud-
251
