Page 255 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 255
BREDA DVORÁK DRA[LER
novljeno 15. avgusta 1855, so praznovali (1894) štirideset let obstoja.
Leta 1901, ko so že šestinštirideset let pripadali k Ljubljani, pa
postanejo samostojna občina.
Od leta 1898 je imel duhovnik Jaquemar pogosto bogoslužja tudi
na Kočevskem, v Litiji in Tržiču. V Tržiču so kupili hišo, ki so jo
pozneje predelali in pridobili en molilni prostor s sobo za duhovnika.
1899. leta, na drugi božični dan, so tukaj imeli prvo bogoslužje,
obiskano tudi od katoličanov in oblastnikov. Število duš je bilo
petdeset, v letih 1899–1901 so imeli devetnajst bogoslužij.
Na Kočevskem je evangeličanska cerkev veliko pripomogla pri
ohranitvi narodnega blaga. 28. 2. 1901 pristopi prvi »Kočevar« k evan-
geličanom. Od leta 1896 so imeli bogoslužja po privatnih prostorih,
potem pa dobijo občinski prostor. Ker pa niso imeli harmonija, so
imeli bogoslužja na začetku brez petja, šele 1902 se stvar uredi. Istega
leta začnejo tudi s poučevanjem verouka, obiskujejo ga štirje otroci.
V Litiji je bilo leta 1901 37 evangeličanov. Prvo bogoslužje so imeli
13. 12. 1896. Bogoslužja so imeli tudi v privatnih hišah. Imeli so
bogoslužja tudi na Bledu.
Izdajali so nedeljsko glasilo, saj so bili verniki ljubljanskega ob-
čestva (gmajne) razdeljeni po enainštiridesetih mestih. Tako so imeli
med sabo stik in so tiskali ta oznanila pod geslom: »Nisi pozabljen
od svoje Cerkve, nate misli.« Letno so izdali 6000 izvodov. Leta 1903
so imeli 113 bogoslužij in 25 biblijskih ur. Jasno je bilo, da tega dela
počasi ni več zmogel samo en duhovnik. Potrebovali so vikarja. 1898
leta jim je pomagal pastor Fritz May, ki pozneje postane prvi njihov
duhovnik v Celju. Na binkoštni ponedeljek leta 1899 pa se smrtno
ponesreči vikar Otto Baumgart, ki so ga nastavili poskusno. Šele leta
1904 lahko dobijo pomoč v dr. Ottu Kieserju. Vsak teden so imeli
vaje za petje. Leta 1903 so lahko ustanovili evangeličanski cerkveni
pevski zbor. Vodil ga je Josef Metzky. 31. oktobra 1902 postane dan
reformacije za evangeličanske šolarje in učitelje dela prost dan.
V vseh pogledih raste ugled tega občestva (gmajne). Življenje v
njem je izredno pestro, saj imajo med drugim tudi dosti raznih
predavanj. Leta 1904 jih obiščejo pridigarji iz raznih krajev, npr. iz
Heidelberga, Graubündna, Württemberga, Elberfelda, Berlina. 7.
junija 1901 pride do spremembe pokopališkega reda. Vsi pogrebi
253
novljeno 15. avgusta 1855, so praznovali (1894) štirideset let obstoja.
Leta 1901, ko so že šestinštirideset let pripadali k Ljubljani, pa
postanejo samostojna občina.
Od leta 1898 je imel duhovnik Jaquemar pogosto bogoslužja tudi
na Kočevskem, v Litiji in Tržiču. V Tržiču so kupili hišo, ki so jo
pozneje predelali in pridobili en molilni prostor s sobo za duhovnika.
1899. leta, na drugi božični dan, so tukaj imeli prvo bogoslužje,
obiskano tudi od katoličanov in oblastnikov. Število duš je bilo
petdeset, v letih 1899–1901 so imeli devetnajst bogoslužij.
Na Kočevskem je evangeličanska cerkev veliko pripomogla pri
ohranitvi narodnega blaga. 28. 2. 1901 pristopi prvi »Kočevar« k evan-
geličanom. Od leta 1896 so imeli bogoslužja po privatnih prostorih,
potem pa dobijo občinski prostor. Ker pa niso imeli harmonija, so
imeli bogoslužja na začetku brez petja, šele 1902 se stvar uredi. Istega
leta začnejo tudi s poučevanjem verouka, obiskujejo ga štirje otroci.
V Litiji je bilo leta 1901 37 evangeličanov. Prvo bogoslužje so imeli
13. 12. 1896. Bogoslužja so imeli tudi v privatnih hišah. Imeli so
bogoslužja tudi na Bledu.
Izdajali so nedeljsko glasilo, saj so bili verniki ljubljanskega ob-
čestva (gmajne) razdeljeni po enainštiridesetih mestih. Tako so imeli
med sabo stik in so tiskali ta oznanila pod geslom: »Nisi pozabljen
od svoje Cerkve, nate misli.« Letno so izdali 6000 izvodov. Leta 1903
so imeli 113 bogoslužij in 25 biblijskih ur. Jasno je bilo, da tega dela
počasi ni več zmogel samo en duhovnik. Potrebovali so vikarja. 1898
leta jim je pomagal pastor Fritz May, ki pozneje postane prvi njihov
duhovnik v Celju. Na binkoštni ponedeljek leta 1899 pa se smrtno
ponesreči vikar Otto Baumgart, ki so ga nastavili poskusno. Šele leta
1904 lahko dobijo pomoč v dr. Ottu Kieserju. Vsak teden so imeli
vaje za petje. Leta 1903 so lahko ustanovili evangeličanski cerkveni
pevski zbor. Vodil ga je Josef Metzky. 31. oktobra 1902 postane dan
reformacije za evangeličanske šolarje in učitelje dela prost dan.
V vseh pogledih raste ugled tega občestva (gmajne). Življenje v
njem je izredno pestro, saj imajo med drugim tudi dosti raznih
predavanj. Leta 1904 jih obiščejo pridigarji iz raznih krajev, npr. iz
Heidelberga, Graubündna, Württemberga, Elberfelda, Berlina. 7.
junija 1901 pride do spremembe pokopališkega reda. Vsi pogrebi
253
