Page 254 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 254
RAZGLEDI, VPOGLEDI
nikov. Pripotuje (direktno iz Benetk) prejšnji duhovnik, gospod Elze.
Hkrati s tem praznovanjem praznuje svoj osebni praznik, petindvajset
let svojega duhovništva. Ima svečano pridigo v Kristusovi cerkvi.
To leto uvedejo obdavčenje vsakega člana občine. Imeli so 512 duš.
Od tega v Ljubljani 273, zunaj nje 88, v Celju 57 in zunaj njega 94.
Prvič objavijo v letnem poročilu vse člane občine. Na žalost pa so ne
glede na obvezno obdavčenje bili še vedno pogosto v denarnih stiskah.
Prav vsakič pa so jim pomagali dobri ljudje in določena združenja.
28. avgusta 1870 umre Gustav Heimann, človek, ki je soustanovil
in podpiral ljubljansko cekveno občino. Zaradi spora z duhovnikom
Elzejem je stopil iz javnosti, toda še vedno je bil v ozadju. […]
5.1 Četrti evangeličanski pastor v Ljubljani: Hans Jaquemar
Leta 1892 občestvo (gmajna) izvoli novega duhovnika, Hansa
Jaquemarja. Šele z njim se [spet] začne redno, urejeno cerkveno
življenje. Za to cerkveno občino je bil velikega pomena. Za najmlajše
so 31. marca 1901 odprli otroški vrtec. Začeli so z dvanajstimi otroki,
konec leta pa so jih imeli že 33. Med njimi je bilo kar nekaj kato-
ličanov.
Imeli so otroška bogoslužja, pri katerih so sodelovali tudi odrasli
verniki. Od leta 1893 so imeli bogoslužja za mladino. Nanja so se
pripravljali ob petkih zvečer. Za mlada dekleta so pod vodstvom
pastorjeve žene imeli šivalni krožek. Izkupiček od izdelkov je šel za
uboge, v karitativne namene. 14. 1. 1900 so ustanovili združenje
krščanskih mladih mož. Tukaj so imeli mnogo predavanj, ki so
usmerjala mlade. Prejšnje učilnice so spremenili v učilnice za verouk
in konfirmacijski pouk. Tam se je odvijalo življenje tega občestva
(gmajne). Pozimi, so imeli tukaj tudi bogoslužja. Iz prostovoljnih
prispevkov so si kupili harmonij.
1898. leta se priključi občestvo (gmajna) gibanju »proč od Rima«.
Že od leta 1893 so imeli vsak četrtek zvečer biblijske ure. Sedaj so jih
uporabili za to, da so pokazali razliko med evangeličansko in rimsko
Cerkvijo. 1899 prestopi celo k evangeličanom: v Ljubljani 4, v Celju
13 oseb, leta 1900 že 22, 1903 58, 1904 pa 42 oseb.
Tako v mestih kot tudi na podeželju se je število članov Evange-
ličanske cerkve povečalo. V Celju, filialnem občestvu, ki je bilo usta-
252
nikov. Pripotuje (direktno iz Benetk) prejšnji duhovnik, gospod Elze.
Hkrati s tem praznovanjem praznuje svoj osebni praznik, petindvajset
let svojega duhovništva. Ima svečano pridigo v Kristusovi cerkvi.
To leto uvedejo obdavčenje vsakega člana občine. Imeli so 512 duš.
Od tega v Ljubljani 273, zunaj nje 88, v Celju 57 in zunaj njega 94.
Prvič objavijo v letnem poročilu vse člane občine. Na žalost pa so ne
glede na obvezno obdavčenje bili še vedno pogosto v denarnih stiskah.
Prav vsakič pa so jim pomagali dobri ljudje in določena združenja.
28. avgusta 1870 umre Gustav Heimann, človek, ki je soustanovil
in podpiral ljubljansko cekveno občino. Zaradi spora z duhovnikom
Elzejem je stopil iz javnosti, toda še vedno je bil v ozadju. […]
5.1 Četrti evangeličanski pastor v Ljubljani: Hans Jaquemar
Leta 1892 občestvo (gmajna) izvoli novega duhovnika, Hansa
Jaquemarja. Šele z njim se [spet] začne redno, urejeno cerkveno
življenje. Za to cerkveno občino je bil velikega pomena. Za najmlajše
so 31. marca 1901 odprli otroški vrtec. Začeli so z dvanajstimi otroki,
konec leta pa so jih imeli že 33. Med njimi je bilo kar nekaj kato-
ličanov.
Imeli so otroška bogoslužja, pri katerih so sodelovali tudi odrasli
verniki. Od leta 1893 so imeli bogoslužja za mladino. Nanja so se
pripravljali ob petkih zvečer. Za mlada dekleta so pod vodstvom
pastorjeve žene imeli šivalni krožek. Izkupiček od izdelkov je šel za
uboge, v karitativne namene. 14. 1. 1900 so ustanovili združenje
krščanskih mladih mož. Tukaj so imeli mnogo predavanj, ki so
usmerjala mlade. Prejšnje učilnice so spremenili v učilnice za verouk
in konfirmacijski pouk. Tam se je odvijalo življenje tega občestva
(gmajne). Pozimi, so imeli tukaj tudi bogoslužja. Iz prostovoljnih
prispevkov so si kupili harmonij.
1898. leta se priključi občestvo (gmajna) gibanju »proč od Rima«.
Že od leta 1893 so imeli vsak četrtek zvečer biblijske ure. Sedaj so jih
uporabili za to, da so pokazali razliko med evangeličansko in rimsko
Cerkvijo. 1899 prestopi celo k evangeličanom: v Ljubljani 4, v Celju
13 oseb, leta 1900 že 22, 1903 58, 1904 pa 42 oseb.
Tako v mestih kot tudi na podeželju se je število članov Evange-
ličanske cerkve povečalo. V Celju, filialnem občestvu, ki je bilo usta-
252
