Page 259 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 259
LUDVIK JO[AR
O zgodovini te protestantske občine v jezikovno mešani južni Koroški
je objavil knjigo Agoritschach, Geschichte einer protestantischen Gemeinde
in gemischtsprachigen Südkärtnen, 1960, 2. natis 1978).
V Zagoričah je Sakrausky leta 1960 našel edini doslej ohranjeni
izvod slovenskega prevoda (zelo verjetno Dalmatinov) Luthrovega
katekizma; natisnjen je bil v Ljubljani leta 1580 z naslovom Cate-
hismus. Tu je ti narpotrejbniši štuki naše kersčanske vere […]. Sakrausky ga
je izdal leta 1986 v reprintu in ga opremil s svojo spremno besedo.
Pokojnik ni bil le velik poznavalec slovenske reformacije, temveč
tudi avtor več del o slovenski reformaciji in o Trubarju. Med ta dela
med drugim spadajo:
Theologische Strömungen in der reformatorischen Literatur der Slowenen
und Kroaten (Teološke smeri v reformacijski literaturi Slovencev in
Hrvatov);
Primus Truber – Reformator der Slowenen und Missionar der Kroaten
und Türken (Primož Trubar – Reformator Slovencev in misijonar
Hrvatov in Turkov);
Die europäische Bedeutung der Reformation in Slowenien (Evropski
pomen reformacije v Sloveniji);
Primus Truber – Der Reformator einer vergessenen Kirche in Krain
(Primož Trubar – Reformator pozabljene Cerkve na Kranjskem);
Primus Truber – Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen
Reformationswerk (1989; Nemški predgovori k slovenskim in hrvaškim
reformacijskim knjigam).
Teolog in cerkveni delavec
Življenjsko vodilo je bilo za pokojnega škofa v pokoju izbrano ob
njegovem krstu, sam pa se je za to vodilo odločil ob svoji konfirmaciji;
vodilo se glasi: »Budni bodite, stojte trdno v veri, bodite močni.«
Želel je biti in je tudi bil »buden in trden v veri« ter takšen teolog,
kakršnega je opisal Martin Luther v 19. členu heidelberške disputacije
(leta 1519):
»Ne imenuje se s pravico za teologa tisti, kateri zazna in razume
božje nevidno bistvo po njegovih delih, temveč se s pravico za teologa
imenuje tisti, kateri razume, kar je od božjega bistva vidno in obr-
njeno k svetu – namreč v trpljenju in križu (Jezusa Kristusa). Teolog
257
O zgodovini te protestantske občine v jezikovno mešani južni Koroški
je objavil knjigo Agoritschach, Geschichte einer protestantischen Gemeinde
in gemischtsprachigen Südkärtnen, 1960, 2. natis 1978).
V Zagoričah je Sakrausky leta 1960 našel edini doslej ohranjeni
izvod slovenskega prevoda (zelo verjetno Dalmatinov) Luthrovega
katekizma; natisnjen je bil v Ljubljani leta 1580 z naslovom Cate-
hismus. Tu je ti narpotrejbniši štuki naše kersčanske vere […]. Sakrausky ga
je izdal leta 1986 v reprintu in ga opremil s svojo spremno besedo.
Pokojnik ni bil le velik poznavalec slovenske reformacije, temveč
tudi avtor več del o slovenski reformaciji in o Trubarju. Med ta dela
med drugim spadajo:
Theologische Strömungen in der reformatorischen Literatur der Slowenen
und Kroaten (Teološke smeri v reformacijski literaturi Slovencev in
Hrvatov);
Primus Truber – Reformator der Slowenen und Missionar der Kroaten
und Türken (Primož Trubar – Reformator Slovencev in misijonar
Hrvatov in Turkov);
Die europäische Bedeutung der Reformation in Slowenien (Evropski
pomen reformacije v Sloveniji);
Primus Truber – Der Reformator einer vergessenen Kirche in Krain
(Primož Trubar – Reformator pozabljene Cerkve na Kranjskem);
Primus Truber – Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen
Reformationswerk (1989; Nemški predgovori k slovenskim in hrvaškim
reformacijskim knjigam).
Teolog in cerkveni delavec
Življenjsko vodilo je bilo za pokojnega škofa v pokoju izbrano ob
njegovem krstu, sam pa se je za to vodilo odločil ob svoji konfirmaciji;
vodilo se glasi: »Budni bodite, stojte trdno v veri, bodite močni.«
Želel je biti in je tudi bil »buden in trden v veri« ter takšen teolog,
kakršnega je opisal Martin Luther v 19. členu heidelberške disputacije
(leta 1519):
»Ne imenuje se s pravico za teologa tisti, kateri zazna in razume
božje nevidno bistvo po njegovih delih, temveč se s pravico za teologa
imenuje tisti, kateri razume, kar je od božjega bistva vidno in obr-
njeno k svetu – namreč v trpljenju in križu (Jezusa Kristusa). Teolog
257
