Page 15 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 15
FANIKA KRAJNC - VRE^KO
To je mogoče razbrati tudi iz njegove naslednje monografije
Trubarjev svet (Rajhman 1986a), v kateri bralca sooča z vznikom
slovenske reformacijske misli in delom očeta prve slovenske tiskane
knjige. Trubarja najprej predstavi v svetu, v katerem je le-ta živel, sprva
njegovo katoliško in nato njegovo protestantsko obdobje, večji del v
pregnanstvu. Svet Primoža Trubarja nam je tudi po Rajhmanovi
zaslugi danes približan na nov način. To je svet Trubarjevega etičnega
programa, ki ga je postavil na čelo slovenskega protestantizma kot
najbolj ranljivo točko verskega programa. Je svet, v katerem se je
udejanila ideja narodnega jezika: »V deželi dvojezičnega prebivalstva
je z jezikom priboril nižji plasti pravico do obstoja. In to je sveto!
Pred Trubarjem bi morali z grozo ostrmeti: bilo je dano njemu.
Nikomur pred njim, nikomur za njim. Če so že sežgali njegove
,prevode’, niso sežgali njegovega jezika, niso mogli zadušiti narodne
zavesti, ki ji je on ob njenem rojstvu stal ob strani.« (str.186) In če že
govorimo o narodni zavesti, je Trubar gotovo ključna osebnost, brez
katere ni kulturne in politične zgodovine Slovencev in slovenstva:
»Trubar je vezni člen. Brez njega si ni moč zamisliti našega celotnega
bivanja, v katero vključujemo vse, kar nas označuje kot Slovence.«
(str. 201)
V jubilejnem Trubarjevem letu 1986 je izšla še tretja Rajhmanova
monografija, in sicer znanstvena izdaja korespondence – Pisma Pri-
moža Trubarja. Pripravil in zbral je transkripcije ter prevode zahtevnih
latinskih in nemških pisem ter jih opremil z opombami in znan-
stvenimi spremnimi besedili, s čemer je mlajšim rodovom slavistov,
zgodovinarjev in teologov omogočil podrobnejše raziskovanje 16.
stoletja. S slovensko izdajo pisem je Jože Rajhman omogočil vpogled
tudi v obrobno dogajanje v Trubarjevem svetu. »V tem dogajanju so
imela Trubarjeva pisma posebno vlogo. Manj uradna in slovesna so
kot predgovori in posvetila, zato tudi manj obvezujoča, toliko bolj pa
pristna v neposrednem dotiku z vsakokratno resničnostjo, so odmev
tistega, kar sicer poznamo iz predgovorov in posvetil. So povezujoči
člen in nemalokrat njihov razlagalec. So osnutek tiskanega besedila,
so pa tudi njihovo nadaljevanje.« (Rajhman 1986b:14) Pisma pred-
stavljajo vire, iz katerih je mogoče dopolniti podobo slovenske refor-
macije in njenih akterjev. Že iz naslovljencev lahko sklepamo na
13
To je mogoče razbrati tudi iz njegove naslednje monografije
Trubarjev svet (Rajhman 1986a), v kateri bralca sooča z vznikom
slovenske reformacijske misli in delom očeta prve slovenske tiskane
knjige. Trubarja najprej predstavi v svetu, v katerem je le-ta živel, sprva
njegovo katoliško in nato njegovo protestantsko obdobje, večji del v
pregnanstvu. Svet Primoža Trubarja nam je tudi po Rajhmanovi
zaslugi danes približan na nov način. To je svet Trubarjevega etičnega
programa, ki ga je postavil na čelo slovenskega protestantizma kot
najbolj ranljivo točko verskega programa. Je svet, v katerem se je
udejanila ideja narodnega jezika: »V deželi dvojezičnega prebivalstva
je z jezikom priboril nižji plasti pravico do obstoja. In to je sveto!
Pred Trubarjem bi morali z grozo ostrmeti: bilo je dano njemu.
Nikomur pred njim, nikomur za njim. Če so že sežgali njegove
,prevode’, niso sežgali njegovega jezika, niso mogli zadušiti narodne
zavesti, ki ji je on ob njenem rojstvu stal ob strani.« (str.186) In če že
govorimo o narodni zavesti, je Trubar gotovo ključna osebnost, brez
katere ni kulturne in politične zgodovine Slovencev in slovenstva:
»Trubar je vezni člen. Brez njega si ni moč zamisliti našega celotnega
bivanja, v katero vključujemo vse, kar nas označuje kot Slovence.«
(str. 201)
V jubilejnem Trubarjevem letu 1986 je izšla še tretja Rajhmanova
monografija, in sicer znanstvena izdaja korespondence – Pisma Pri-
moža Trubarja. Pripravil in zbral je transkripcije ter prevode zahtevnih
latinskih in nemških pisem ter jih opremil z opombami in znan-
stvenimi spremnimi besedili, s čemer je mlajšim rodovom slavistov,
zgodovinarjev in teologov omogočil podrobnejše raziskovanje 16.
stoletja. S slovensko izdajo pisem je Jože Rajhman omogočil vpogled
tudi v obrobno dogajanje v Trubarjevem svetu. »V tem dogajanju so
imela Trubarjeva pisma posebno vlogo. Manj uradna in slovesna so
kot predgovori in posvetila, zato tudi manj obvezujoča, toliko bolj pa
pristna v neposrednem dotiku z vsakokratno resničnostjo, so odmev
tistega, kar sicer poznamo iz predgovorov in posvetil. So povezujoči
člen in nemalokrat njihov razlagalec. So osnutek tiskanega besedila,
so pa tudi njihovo nadaljevanje.« (Rajhman 1986b:14) Pisma pred-
stavljajo vire, iz katerih je mogoče dopolniti podobo slovenske refor-
macije in njenih akterjev. Že iz naslovljencev lahko sklepamo na
13
