Page 14 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 14
RAZPRAVE, [TUDIJE
razsojanja, kaj je pravilno in kaj so zmote v nauku in ravnanju
protestantov. Jože Pogačnik je knjigo uvrstil med pomembne znan-
stvene prispevke, brez katerih študij slovenske reformacije ni več
mogoč (Pogačnik 1978: 43).
Naslednja monografija, Rajhmanova teološka disertacija, je izšla
v jubilejnem Trubarjevem letu 1986, ob štiristoti obletnici smrti
Primoža Trubarja, in je slovensko literarno zgodovino obogatila s
temeljito teološko raziskavo o Trubarjevem izročilu Slovencem v Eni
dolgi predguvori k Novemu testamentu iz leta 1557. Izšla je kot
spremna študija k faksimilom Trubarjeve Ene dolge predguvori. Delo je
razdeljeno na tri obširnejša poglavja, in sicer: Vsebinska razčlenitev
razprave in ocena Trubarjevih navedb v Sumaričnem poročilu leta
1560/61, Trubarjeve teološke ideje ter Trubarjeva izvirnost in odvis-
nost. Ena dolga predguvor je nastala potem, ko je Trubar že imel za
sabo katekizem, abecednik in prevod Matejevega evangelija. Jože
Rajhman je postavil tezo, da ta razprava pomeni preobrat v Trubar-
jevem delu, saj naj bi šlo za teološki traktat, kar predstavlja v sloven-
skem slovstvu novo literarno vrsto – prvo znanstveno razpravo.
Trubar je z njo pokazal, kako je slovenski jezik primeren za pisanje
znanstvenega teološkega dela. Hkrati je to teološki priročnik, ki ga je
Trubar namenil slovenskemu človeku, da bi ga tudi na ta način
izenačil z drugimi evropskimi narodi. Namenjena je že zrelemu
človeku, ki zna brati, ali vsaj razume, kar mu nekdo bere, in mu tudi
težja teološka vprašanja niso več povsem tuja (Rajhman 1986: 9). Ker
pa strokovno teološko razpravljanje o posameznih vprašanjih vere
Trubarju vendarle dela težave, skuša protestantski nauk svojemu
preprostemu človeku približati na »pridigarski« način. S tekstno
analizo Ene dolge predguvori je Jože Rajhman utemeljil tezo o
Trubarjevi teološki razgledanosti, njegovo navezanost na Melanch-
tonove in Bullingerjeve ideje, hkrati pa je z vzporejanjem Bernardove
alegorije pokazal na Trubarjevo hoteno umetniško oblikovano prozo
(str. 72). Na osnovi tega Trubarjevega dela in tudi v kasnejših objav-
ljenih razpravah je zaokrožil podobo Trubarjeve verske teološke fizio-
nomije. Kot katoliški duhovnik je Jože Rajhman objektivno prikazal
teologijo slovenske reformacije ter pokazal izjemno poznavanje
verskih in duhovnih tokov evropskega 16. stoletja.
12
razsojanja, kaj je pravilno in kaj so zmote v nauku in ravnanju
protestantov. Jože Pogačnik je knjigo uvrstil med pomembne znan-
stvene prispevke, brez katerih študij slovenske reformacije ni več
mogoč (Pogačnik 1978: 43).
Naslednja monografija, Rajhmanova teološka disertacija, je izšla
v jubilejnem Trubarjevem letu 1986, ob štiristoti obletnici smrti
Primoža Trubarja, in je slovensko literarno zgodovino obogatila s
temeljito teološko raziskavo o Trubarjevem izročilu Slovencem v Eni
dolgi predguvori k Novemu testamentu iz leta 1557. Izšla je kot
spremna študija k faksimilom Trubarjeve Ene dolge predguvori. Delo je
razdeljeno na tri obširnejša poglavja, in sicer: Vsebinska razčlenitev
razprave in ocena Trubarjevih navedb v Sumaričnem poročilu leta
1560/61, Trubarjeve teološke ideje ter Trubarjeva izvirnost in odvis-
nost. Ena dolga predguvor je nastala potem, ko je Trubar že imel za
sabo katekizem, abecednik in prevod Matejevega evangelija. Jože
Rajhman je postavil tezo, da ta razprava pomeni preobrat v Trubar-
jevem delu, saj naj bi šlo za teološki traktat, kar predstavlja v sloven-
skem slovstvu novo literarno vrsto – prvo znanstveno razpravo.
Trubar je z njo pokazal, kako je slovenski jezik primeren za pisanje
znanstvenega teološkega dela. Hkrati je to teološki priročnik, ki ga je
Trubar namenil slovenskemu človeku, da bi ga tudi na ta način
izenačil z drugimi evropskimi narodi. Namenjena je že zrelemu
človeku, ki zna brati, ali vsaj razume, kar mu nekdo bere, in mu tudi
težja teološka vprašanja niso več povsem tuja (Rajhman 1986: 9). Ker
pa strokovno teološko razpravljanje o posameznih vprašanjih vere
Trubarju vendarle dela težave, skuša protestantski nauk svojemu
preprostemu človeku približati na »pridigarski« način. S tekstno
analizo Ene dolge predguvori je Jože Rajhman utemeljil tezo o
Trubarjevi teološki razgledanosti, njegovo navezanost na Melanch-
tonove in Bullingerjeve ideje, hkrati pa je z vzporejanjem Bernardove
alegorije pokazal na Trubarjevo hoteno umetniško oblikovano prozo
(str. 72). Na osnovi tega Trubarjevega dela in tudi v kasnejših objav-
ljenih razpravah je zaokrožil podobo Trubarjeve verske teološke fizio-
nomije. Kot katoliški duhovnik je Jože Rajhman objektivno prikazal
teologijo slovenske reformacije ter pokazal izjemno poznavanje
verskih in duhovnih tokov evropskega 16. stoletja.
12
