Page 19 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 19
FANIKA KRAJNC - VRE^KO
njihovem jeziku, hkrati pa je ob knjižnem programu, ki je bil zgolj
verski, hotel izoblikovati nove možnosti za lastno kulturno ustvar-
janje. Da bi dosegel enakopravnost slovenščine kot evropskega jezika,
je moral ob slovenski biblijski govorici ustvariti tudi teološko.«
(Rajhman 1987: 70) Trubar je razumel lastnost maternega jezika kot
vseobsegajočo vrednoto, postavil je načelo avtonomnosti jezika. Svoj
jezikovni nazor je mogel oblikovati ob bibličnem vzorcu, kjer je bilo
od najstarejših časov zlitje božje besede in ljudskega jezika povsem
naravna posledica nauka o binkoštnem čudežu, ko so na binkoštni
praznik vsi govorili v tujih jezikih in so se vsi med seboj razumeli.
Trubar se sklicuje na ta dogodek, ki je po babilonskem stolpu omo-
gočil »posvečenje« maternega jezika in ga postavil ob bok svetim jezi-
kom (hebrejskemu, grškemu, latinskemu) (Rajhman 1986c: 274).
3. Biografije slovenskih protestantov. V Slovenskem biograf-
skem leksikonu, Enciklopediji Slovenije, Leksikonu Cankarjeve založ-
be in v leksikonu Slovenska književnost so izšla Rajhmanova gesla z
imeni vseh pomembnejših akterjev slovenskega reformacijskega
gibanja, pa tudi gesla o reformaciji kot verskem gibanju in slovstve-
nem obdobju. Jože Rajhman je zbral biografske in bibliografske
podatke ter leksikografsko obdelal reformatorje Primoža Trubarja,
Felicijana Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča, Sebastjana
Krelja, Jurija Juričiča, Matijo Klombnerja, Janža Mandelca, Lenarta
Pacherneckerja, Petra Bonoma, Hieronima Megiserja, Janža Znojil-
ška, Tomaža Hrena in druge. Gesla v vseh temeljnih slovenskih leksi-
konih je J. Rajhman izdelal na osnovi virov, ki jih je izredno dobro
poznal. Tudi to delo ga je uvrstilo med najboljše poznavalce sloven-
skega 16. stoletja na področju protestantike.
4. Teologija Jurija Dalmatina. Z izdajo celotnega Svetega pisma
pomeni J. Dalmatin ob Trubarju vrh slovenske reformacije. Bil je
Trubarjev učenec in mlajši sopotnik ter vseskozi zagovornik njegovih
idej. Spremljal je njegov življenjski nazor v okviru slovenskega in
reformacijskega programa. Njegova izobrazba je bila izrazito humani-
stična in teološka, v njo pa je vključeval tudi »vaje v maternem jeziku«,
saj je ob vsej široki izobrazbi čutil vrzel predvsem v znanju materin-
17
njihovem jeziku, hkrati pa je ob knjižnem programu, ki je bil zgolj
verski, hotel izoblikovati nove možnosti za lastno kulturno ustvar-
janje. Da bi dosegel enakopravnost slovenščine kot evropskega jezika,
je moral ob slovenski biblijski govorici ustvariti tudi teološko.«
(Rajhman 1987: 70) Trubar je razumel lastnost maternega jezika kot
vseobsegajočo vrednoto, postavil je načelo avtonomnosti jezika. Svoj
jezikovni nazor je mogel oblikovati ob bibličnem vzorcu, kjer je bilo
od najstarejših časov zlitje božje besede in ljudskega jezika povsem
naravna posledica nauka o binkoštnem čudežu, ko so na binkoštni
praznik vsi govorili v tujih jezikih in so se vsi med seboj razumeli.
Trubar se sklicuje na ta dogodek, ki je po babilonskem stolpu omo-
gočil »posvečenje« maternega jezika in ga postavil ob bok svetim jezi-
kom (hebrejskemu, grškemu, latinskemu) (Rajhman 1986c: 274).
3. Biografije slovenskih protestantov. V Slovenskem biograf-
skem leksikonu, Enciklopediji Slovenije, Leksikonu Cankarjeve založ-
be in v leksikonu Slovenska književnost so izšla Rajhmanova gesla z
imeni vseh pomembnejših akterjev slovenskega reformacijskega
gibanja, pa tudi gesla o reformaciji kot verskem gibanju in slovstve-
nem obdobju. Jože Rajhman je zbral biografske in bibliografske
podatke ter leksikografsko obdelal reformatorje Primoža Trubarja,
Felicijana Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča, Sebastjana
Krelja, Jurija Juričiča, Matijo Klombnerja, Janža Mandelca, Lenarta
Pacherneckerja, Petra Bonoma, Hieronima Megiserja, Janža Znojil-
ška, Tomaža Hrena in druge. Gesla v vseh temeljnih slovenskih leksi-
konih je J. Rajhman izdelal na osnovi virov, ki jih je izredno dobro
poznal. Tudi to delo ga je uvrstilo med najboljše poznavalce sloven-
skega 16. stoletja na področju protestantike.
4. Teologija Jurija Dalmatina. Z izdajo celotnega Svetega pisma
pomeni J. Dalmatin ob Trubarju vrh slovenske reformacije. Bil je
Trubarjev učenec in mlajši sopotnik ter vseskozi zagovornik njegovih
idej. Spremljal je njegov življenjski nazor v okviru slovenskega in
reformacijskega programa. Njegova izobrazba je bila izrazito humani-
stična in teološka, v njo pa je vključeval tudi »vaje v maternem jeziku«,
saj je ob vsej široki izobrazbi čutil vrzel predvsem v znanju materin-
17
