Page 21 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 21
FANIKA KRAJNC - VRE^KO
takratnem nemškem prostoru običajnem) grobem izrazju, grobia-
nizmih, ki so bili tuji slovenskemu izraznemu občutju. »Dalmatinova
značajska tenkočutnost in posluh za odzivnost slovenskega človeka
sta mu narekovala previdnost pri prevzemanju polemičnih jezikovnih
izrazov, ki bi jih slovensko uho težje preneslo.« (Rajhman 1986d: 46)
Dalmatin je ostal zvest »čistemu nauku« augsburške veroizpovedi,
vendar je s svojim pojmovanjem teologije vnesel v takratni čas eku-
menski duh. Biblijo je dal vsem Slovencem, ne glede na njihovo
veroizpoved in njegov prevod so, kljub protireformaciji, uporabljali
tudi katoliški duhovniki še celih dvesto let, vse do prvega katoliškega
prevoda, ki ga je pripravil Jurij Japelj.
Vpetost slovenske reformacije v evropske zgodovinske in
kulturne tokove. Že v Pismih Primoža Trubarja in v Pismih sloven-
skih protestantov je Jože Rajhman nakazal tesno vpetost slovenskih
protestantov v evropske zgodovinske, verske in kulturne tokove 16.
stoletja. To tezo je utemeljil in podkrepil tudi v objavljenih razpravah
in predavanjih po različnih evropskih univerzah. Leta 1986 je v
Tübingenu predaval o slovenski vernosti v 16. stoletju, v Heidelbergu
leta 1982 o duhovnosti katoliškega slovenstva v sožitju s protestan-
tizmom. V ta sklop sodijo še razprave: Slovenska reformacija v evrop-
skem duhovnem previranju, 1984; Problemi reformacije na Sloven-
skem, 1984; Trubarjevo potovanje iz Ljubljane v Urach, 1986; Vedeli
smo, da smo dediči naših protestantov, 1986; Slovenska reformacija
se ni nikoli izneverila svojemu ljudstvu, 1986; Slovenski protestanti-
zem kot odločilna razvojna stopnja slovenske narodne biti, 1988 itd.
Po Jožetu Rajhmanu je 16. stoletje vtisnilo poseben pečat evrop-
skemu krščanstvu, ki se ni moglo več odreči drugačnemu, neshola-
stičnemu gledanju na svet, prav tako pa je izoblikovalo ostrejše meje
med evropskimi narodi, ki so živeli še vedno v slogi vse tja do začetkov
19. stoletja, ne da bi se zavedali, da so korenine njihovega samosvojega
razvoja bile vsajene že v stoletju reformacije. Ko v slovenskem pro-
storu govorimo o reformaciji kot o verskem gibanju, moremo z
izrazom protestantizem zajeti širše področje delovanja reformacije,
ko nam gre že za njene učinke, tako religiozne kot manj religiozne
narave. V tej zvezi pa že govorimo o Trubarju kot o očetu prve
19
takratnem nemškem prostoru običajnem) grobem izrazju, grobia-
nizmih, ki so bili tuji slovenskemu izraznemu občutju. »Dalmatinova
značajska tenkočutnost in posluh za odzivnost slovenskega človeka
sta mu narekovala previdnost pri prevzemanju polemičnih jezikovnih
izrazov, ki bi jih slovensko uho težje preneslo.« (Rajhman 1986d: 46)
Dalmatin je ostal zvest »čistemu nauku« augsburške veroizpovedi,
vendar je s svojim pojmovanjem teologije vnesel v takratni čas eku-
menski duh. Biblijo je dal vsem Slovencem, ne glede na njihovo
veroizpoved in njegov prevod so, kljub protireformaciji, uporabljali
tudi katoliški duhovniki še celih dvesto let, vse do prvega katoliškega
prevoda, ki ga je pripravil Jurij Japelj.
Vpetost slovenske reformacije v evropske zgodovinske in
kulturne tokove. Že v Pismih Primoža Trubarja in v Pismih sloven-
skih protestantov je Jože Rajhman nakazal tesno vpetost slovenskih
protestantov v evropske zgodovinske, verske in kulturne tokove 16.
stoletja. To tezo je utemeljil in podkrepil tudi v objavljenih razpravah
in predavanjih po različnih evropskih univerzah. Leta 1986 je v
Tübingenu predaval o slovenski vernosti v 16. stoletju, v Heidelbergu
leta 1982 o duhovnosti katoliškega slovenstva v sožitju s protestan-
tizmom. V ta sklop sodijo še razprave: Slovenska reformacija v evrop-
skem duhovnem previranju, 1984; Problemi reformacije na Sloven-
skem, 1984; Trubarjevo potovanje iz Ljubljane v Urach, 1986; Vedeli
smo, da smo dediči naših protestantov, 1986; Slovenska reformacija
se ni nikoli izneverila svojemu ljudstvu, 1986; Slovenski protestanti-
zem kot odločilna razvojna stopnja slovenske narodne biti, 1988 itd.
Po Jožetu Rajhmanu je 16. stoletje vtisnilo poseben pečat evrop-
skemu krščanstvu, ki se ni moglo več odreči drugačnemu, neshola-
stičnemu gledanju na svet, prav tako pa je izoblikovalo ostrejše meje
med evropskimi narodi, ki so živeli še vedno v slogi vse tja do začetkov
19. stoletja, ne da bi se zavedali, da so korenine njihovega samosvojega
razvoja bile vsajene že v stoletju reformacije. Ko v slovenskem pro-
storu govorimo o reformaciji kot o verskem gibanju, moremo z
izrazom protestantizem zajeti širše področje delovanja reformacije,
ko nam gre že za njene učinke, tako religiozne kot manj religiozne
narave. V tej zvezi pa že govorimo o Trubarju kot o očetu prve
19
