Page 212 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 212
RAZGLEDI, VPOGLEDI

ZBRANA DELA PRIMOŽA TRUBARJA

Na pobudo Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar
je založba Rokus d.o.o. leta 2000 v uredništvu prof. ddr. Igorja Grdina
začela izdajati Zbrana dela Primoža Trubarja, prečrkovane v gajico.
Izšlo naj bi dvanajst zvezkov priročne oblike s Trubarjevimi besedili
in sprotnimi opombami ter komentarjem urednikov posameznih
zvezkov. Doslej so izšli štirje.

V prvem (2000) so besedila obeh izdaj Katekizma (1550 in 1555)
in treh izdaj Abecednika (1550, 1055 in 1566). Trubar je že v Kate-
kizmu 1550 objavil nekaj krajših odlomkov Biblije, npr. o stvarjenju,
zapovedih, iz Nove zaveze pa med drugim tudi očenaš. Teh odlomkov
biblicisti navadno ne štejejo kot prvi delni prevod Biblije v sloven-
ščino, zato jih tudi v Biblii slavici ni.

V drugem (2003) sta objavljeni dve temeljni katehetični (teološki)
deli: Ta celi catechismus s kratko zastopno izlago (1567) in obširnejši
Catechismus z dveima izlagama, oboje na 400 straneh. Prvi dve knjigi
je transkribirala mag. Fanika Krajnc - Vrečko. Tudi v teh dveh besedilih
je seveda veliko navedkov iz Biblije.

V tretjem zvezku (2005) so prečrkovane Trubarjeve knjige: Articuli
oli deili te prave, stare vere kerščanske (1562), Cerkovna ordninga
(1564) in Ta slovenski kolendar kir vselej terpi (1557 in 1582). Tudi v
tem zvezku so seveda biblični stavki, s katerimi je avtor hotel pod-
krepiti svojo razlago teologije in obredov.

V četrtem zvezku (2006) so Trubarjeve pesemske izdaje, zato v
njih skoraj ni navedkov iz Biblije, čeprav je vsebina oprta nanjo, zlasti
v tistih pesmih, ki so prepesnitve psalmov. Besedila v teh dveh zvezkih
je transkribiral dr. Jonatan Vinkler, ki je tudi avtor opomb in komen-
tarjev.

Biblična tematika bo bolj navzoča v naslednjih zvezkih. V petem,
ki je bil napovedan že za leto 2003, bo Trubarjev prevod Psalterja
(1566), v šestem in sedmem njegov Novi testament I in II (1581, 1582),
v osmem Hišna postila (1595), v kateri so daljši odlomki beril in
evangelijev, kakor so se takrat brali pri nedeljskem in prazniškem
bogoslužju. Ker je ta knjiga izšla v skoraj tako veliki obliki kot
Dalmatinova Biblija, bodo morali verjetno posamezne strani ustrezno

210
   207   208   209   210   211   212   213   214   215   216   217