Page 209 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 209
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Marijan Smolik
BIBLIA SLAVICA
IN TRUBARJEVA ZBRANA DELA
Slavisti in biblicisti Zahodne Evrope so pred desetletji sklenili v
ponatisih in faksimilih izdati najstarejše prevode Biblije v slovanskih
in nekaterih baltskih jezikih. V času napetosti med Vzhodom in
Zahodom so hoteli dragocene rokopise in prvotiske rešiti pred more-
bitnim uničenjem, hkrati pa omogočiti raziskovalcem dostop do
besedil, shranjenih v marsikdaj težko dostopnih knjižnicah in arhivih.
Za večino narodov so prav ta besedila predstavljala tudi višek njiho-
vega kulturnega in jezikovnega razvoja. Za nekatere rokopisne pre-
vode Biblije ali njenih delov naj bi ta izdaja bila sploh prvi natis.
Založba Ferdinand Schöningh (Paderborn, München, Wien, Zü-
rich) je prevzela tiskanje in izdajanje te zbirke s skupnim naslovom
Biblia Slavica. Z razpisom prednaročila je poskrbela za poslovno
zadostno veliko naklado celotne zbirke ali posameznih zvezkov v
jezikovnih skupinah.
Ves projekt sta vodila profesorja Reinhold Olesch (1920–1990) iz
Kölna in Hans Rothe (1928) iz Bonna. Po Oleschevi smrti je nadalje-
val delo prof. Rothe sam, seveda s številnimi sodelavci. Knjige faksi-
milnih ponatisov dopolnjujejo namreč zvezki razprav in komentarjev,
ki seveda izhajajo polagoma. Ves projekt so finančno omogočile
različne ustanove (fundacije), npr. Alfred Krupp (Bohlen) in Hallbach
(Essen).
Zbirka Biblia Slavica je razdeljena na naslednje skupine:
I. Češke Biblije (rokopisne in tiskane) so že natisnjene v štirinaj-
stih zvezkih; besedila spremljajo tudi komentarji.
II. Poljski prevodi so izšli v šestih zvezkih.
207
Marijan Smolik
BIBLIA SLAVICA
IN TRUBARJEVA ZBRANA DELA
Slavisti in biblicisti Zahodne Evrope so pred desetletji sklenili v
ponatisih in faksimilih izdati najstarejše prevode Biblije v slovanskih
in nekaterih baltskih jezikih. V času napetosti med Vzhodom in
Zahodom so hoteli dragocene rokopise in prvotiske rešiti pred more-
bitnim uničenjem, hkrati pa omogočiti raziskovalcem dostop do
besedil, shranjenih v marsikdaj težko dostopnih knjižnicah in arhivih.
Za večino narodov so prav ta besedila predstavljala tudi višek njiho-
vega kulturnega in jezikovnega razvoja. Za nekatere rokopisne pre-
vode Biblije ali njenih delov naj bi ta izdaja bila sploh prvi natis.
Založba Ferdinand Schöningh (Paderborn, München, Wien, Zü-
rich) je prevzela tiskanje in izdajanje te zbirke s skupnim naslovom
Biblia Slavica. Z razpisom prednaročila je poskrbela za poslovno
zadostno veliko naklado celotne zbirke ali posameznih zvezkov v
jezikovnih skupinah.
Ves projekt sta vodila profesorja Reinhold Olesch (1920–1990) iz
Kölna in Hans Rothe (1928) iz Bonna. Po Oleschevi smrti je nadalje-
val delo prof. Rothe sam, seveda s številnimi sodelavci. Knjige faksi-
milnih ponatisov dopolnjujejo namreč zvezki razprav in komentarjev,
ki seveda izhajajo polagoma. Ves projekt so finančno omogočile
različne ustanove (fundacije), npr. Alfred Krupp (Bohlen) in Hallbach
(Essen).
Zbirka Biblia Slavica je razdeljena na naslednje skupine:
I. Češke Biblije (rokopisne in tiskane) so že natisnjene v štirinaj-
stih zvezkih; besedila spremljajo tudi komentarji.
II. Poljski prevodi so izšli v šestih zvezkih.
207
