Page 244 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 244
PREVOD
2. Drugačne današnje razmere
5. Teološki spoprijemi z vprašanji novega veka, razvoja biblicistike,
cerkvenih prenovitvenih gibanj in vnovič odkritega ekumenskega
obzorja, so iz reformacije izhajajoče cerkve skozi štiristoletno zgo-
dovino privedli do novih, med seboj podobnih oblik mišljenja in
življenja. S seboj so vsekakor prinesli tudi nova nesoglasja – takšna,
ki prečijo posamezne veroizpovedi. Ob tem so cerkve vedno znova
doživljale izkustvo bratskega občestva, zlasti v časih skupnega trp-
ljenja. Vse to jih je – zlasti po nastopu prebuditvenih gibanj – znova
spodbudilo, da takó svetopisemsko pričevanje kot reformacijske
veroizpovedi aktualizirajo v skladu s sodobnim časom. Tako so se
naučile temeljno pričevanje reformacijskih veroizpovedi razlikovati
od njegovih zgodovinsko pogojenih miselnih form. Ker veroizpovedi
izpričujejo evangelij kot živo Božjo besedo v Jezusu Kristusu, ne
zapirajo poti njegovemu nadaljnjemu zavezujočemu izpričevanju,
temveč jo odpirajo: vere takšno izpričevanje evangelija v svobodi celo
terjajo.
II. SKUPNO RAZUMEVANJE EVANGELIJA
6. Udeležene cerkve v nadaljevanju opisujejo svoje skupno razu-
mevanje evangelija, kolikor je le-to potrebno za utemeljitev njihove
cerkvene skupnosti.
1. Sporočilo o opravičenju kot sporočilo o Božji svobodni
milosti
7. Evangelij je sporočilo o Jezusu Kristusu, odrešitvi sveta, izpol-
nitvi obljube, dane ljudstvu stare zaveze.
8. a) Njegovo pravilno razumevanje so očetje reformacije razložili
v nauku o opravičenju.
9. b) V tem sporočilu je Jezus Kristus izpričan kot tisti, v katerem
je Bog postal človek in se človeku zavezal; kot križani in vstali, ki je
nase vzel Božjo sodbo in tako izkazal Božjo ljubezen do grešnika, ter
242
2. Drugačne današnje razmere
5. Teološki spoprijemi z vprašanji novega veka, razvoja biblicistike,
cerkvenih prenovitvenih gibanj in vnovič odkritega ekumenskega
obzorja, so iz reformacije izhajajoče cerkve skozi štiristoletno zgo-
dovino privedli do novih, med seboj podobnih oblik mišljenja in
življenja. S seboj so vsekakor prinesli tudi nova nesoglasja – takšna,
ki prečijo posamezne veroizpovedi. Ob tem so cerkve vedno znova
doživljale izkustvo bratskega občestva, zlasti v časih skupnega trp-
ljenja. Vse to jih je – zlasti po nastopu prebuditvenih gibanj – znova
spodbudilo, da takó svetopisemsko pričevanje kot reformacijske
veroizpovedi aktualizirajo v skladu s sodobnim časom. Tako so se
naučile temeljno pričevanje reformacijskih veroizpovedi razlikovati
od njegovih zgodovinsko pogojenih miselnih form. Ker veroizpovedi
izpričujejo evangelij kot živo Božjo besedo v Jezusu Kristusu, ne
zapirajo poti njegovemu nadaljnjemu zavezujočemu izpričevanju,
temveč jo odpirajo: vere takšno izpričevanje evangelija v svobodi celo
terjajo.
II. SKUPNO RAZUMEVANJE EVANGELIJA
6. Udeležene cerkve v nadaljevanju opisujejo svoje skupno razu-
mevanje evangelija, kolikor je le-to potrebno za utemeljitev njihove
cerkvene skupnosti.
1. Sporočilo o opravičenju kot sporočilo o Božji svobodni
milosti
7. Evangelij je sporočilo o Jezusu Kristusu, odrešitvi sveta, izpol-
nitvi obljube, dane ljudstvu stare zaveze.
8. a) Njegovo pravilno razumevanje so očetje reformacije razložili
v nauku o opravičenju.
9. b) V tem sporočilu je Jezus Kristus izpričan kot tisti, v katerem
je Bog postal človek in se človeku zavezal; kot križani in vstali, ki je
nase vzel Božjo sodbo in tako izkazal Božjo ljubezen do grešnika, ter
242
