Page 248 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 248
PREVOD
predestinacijo ne zadevajo doktrinarnih pozicij. Obsodbe očetov
reformacije s tem niso označene kot brezpredmetne, a tudi niso več
nikakršna ovira cerkveni skupnosti.
28. Med našimi cerkvami obstajajo precejšnje razlike v oblikovanju
bogoslužja, izrazih pobožnosti in v cerkvenih redih. Te razlike naše
cerkvene občine pogosto občutijo močneje kot tradicionalna neso-
glasja v nauku. Vendar pa – glede na Novo zavezo in reformacijske
kriterije cerkvene skupnosti – v njih ne moremo zaznati nikakršnih
ločevalnih dejavnikov.
IV. RAZGLASITEV IN UDEJANJANJE CERKVENE SKUPNOSTI
29. Cerkvena skupnost v smislu pričujočega soglasja pomeni, da
na podlagi doseženega soglašanja v razumevanju evangelija cerkve
različnih veroizpovednih oblik1 druga drugi priznavajo občestvenost
v besedi in zakramentu, ter si prizadevajo za kar najbolj skupno
pričevanje in služenje svetu.
1. Razglasitev cerkvene skupnosti
30. V zavezanosti veroizpovedim, ki jih obvezujejo, oz. upoštevajoč
svoje tradicije cerkve s tem soglašanjem razglašajo, da:
31. a) soglašajo v razumevanju evangelija, kot je izraženo v II. in
III. delu;
32. b) v skladu z ugotovitvami III. dela obsodbe, izrečene v refor-
macijskih veroizpovedih, ne zadevajo sedanjih doktrinarnih pozicij
cerkva, ki tukaj soglašajo;
33. c) druga drugi priznavajo skupnost prižnice in Gospodove
večerje, vključno z ordinacijo in omogočanjem skupnega obhajanja.
1 Npr: luteranskih, reformiranih in zedinjenih cerkva. Zedinjene cerkve (cerkve
Unije) so po katekizmih bodisi luteranske bodisi reformirane, tvorijo pa enoten
»Bekenntnisstand«, enotno »veroizpovedno obliko«. Izraz je pridobil dodatno
konotacijo v času cerkvenega boja z nacionalsocialističnimi »Nemškimi krist-
jani«, ki so nemške protestantske cerkve skušali poenotiti na svoji sinkretistični
osnovi, zato bi ga lahko prevajali tudi z »veroizpovedna drža« (op. prev.).
246
predestinacijo ne zadevajo doktrinarnih pozicij. Obsodbe očetov
reformacije s tem niso označene kot brezpredmetne, a tudi niso več
nikakršna ovira cerkveni skupnosti.
28. Med našimi cerkvami obstajajo precejšnje razlike v oblikovanju
bogoslužja, izrazih pobožnosti in v cerkvenih redih. Te razlike naše
cerkvene občine pogosto občutijo močneje kot tradicionalna neso-
glasja v nauku. Vendar pa – glede na Novo zavezo in reformacijske
kriterije cerkvene skupnosti – v njih ne moremo zaznati nikakršnih
ločevalnih dejavnikov.
IV. RAZGLASITEV IN UDEJANJANJE CERKVENE SKUPNOSTI
29. Cerkvena skupnost v smislu pričujočega soglasja pomeni, da
na podlagi doseženega soglašanja v razumevanju evangelija cerkve
različnih veroizpovednih oblik1 druga drugi priznavajo občestvenost
v besedi in zakramentu, ter si prizadevajo za kar najbolj skupno
pričevanje in služenje svetu.
1. Razglasitev cerkvene skupnosti
30. V zavezanosti veroizpovedim, ki jih obvezujejo, oz. upoštevajoč
svoje tradicije cerkve s tem soglašanjem razglašajo, da:
31. a) soglašajo v razumevanju evangelija, kot je izraženo v II. in
III. delu;
32. b) v skladu z ugotovitvami III. dela obsodbe, izrečene v refor-
macijskih veroizpovedih, ne zadevajo sedanjih doktrinarnih pozicij
cerkva, ki tukaj soglašajo;
33. c) druga drugi priznavajo skupnost prižnice in Gospodove
večerje, vključno z ordinacijo in omogočanjem skupnega obhajanja.
1 Npr: luteranskih, reformiranih in zedinjenih cerkva. Zedinjene cerkve (cerkve
Unije) so po katekizmih bodisi luteranske bodisi reformirane, tvorijo pa enoten
»Bekenntnisstand«, enotno »veroizpovedno obliko«. Izraz je pridobil dodatno
konotacijo v času cerkvenega boja z nacionalsocialističnimi »Nemškimi krist-
jani«, ki so nemške protestantske cerkve skušali poenotiti na svoji sinkretistični
osnovi, zato bi ga lahko prevajali tudi z »veroizpovedna drža« (op. prev.).
246
