Page 250 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 250
PREVOD
– nauk o dveh regimentih in nauk o kraljevanju Jezusa Kristusa;
– cerkev in družba.
Hkrati je treba v obravnavo vključiti tudi probleme, ki so se na
novo pojavili v zvezi s pričevanjem in služenjem ter z redom in prakso.
40. Reformacijske cerkve se morajo na osnovi skupne dediščine
soočati s tendencami teološke polarizacije, ki jih danes zaznavamo.
S tem povezani problemi deloma posegajo še dalje kot razlike v
učenju, ki so bile nekoč razlog za nasprotja med luterani in reformi-
ranimi.
41. Skupno teološko prizadevanje bo imelo za nalogo, da izpričuje
in razmejuje resnico evangelija nasproti deformacijam.
42. c) Organizacijski sklepi
Razglasitev cerkvene skupnosti ne predvideva cerkvenopravnih
regulacij posameznih zadev med cerkvami ali znotraj cerkva, vendar
bodo cerkve pri teh regulacijah upoštevale pričujoče soglasje.
43. Na splošno velja, da razglasitev skupnosti prižnice in Gospo-
dove večerje ter vzajemno priznavanje ordinacije ne krnita veljavnih
predpisov za nastavitev v župnijsko službo, za izvajanje pastoralnega
služenja in za ureditev življenja cerkvenih občin.
44. Glede vprašanja organizacijske združitve posameznih ude-
leženih cerkva se lahko odloča zgolj znotraj situacije, v kateri se te
cerkve nahajajo. Pri pretresanju tega vprašanja je treba upoštevati
sledeča stališča:
45. Sleherno poenotenje, ki bi krnilo živo raznolikost načinov
oznanjevanja, bogoslužnega življenja, specifičnosti cerkvenega reda
in diakonične ter družbene dejavnosti, bi nasprotovalo bistvu cerk-
vene skupnosti, ki je vpeljana s pričujočo razglasitvijo. Po drugi strani
pa lahko služenje cerkve v določenih situacijah – zaradi notranje
povezanosti pričevanja in reda – napeljuje k pravnemu združevanju.
V primeru, da se ob razglasitvi cerkvene skupnosti morajo sprejeti
potrebni organizacijski sklepi, svoboda odločanja manjšinskih cerkva
ne sme biti krnjena.
46. d) Ekumenski vidiki
Pri tem, ko med seboj razglašajo in udejanjajo cerkveno skupnost,
udeležene cerkve izhajajo iz svoje dolžnosti služenja ekumenski
skupnosti vseh krščanskih cerkva.
248
– nauk o dveh regimentih in nauk o kraljevanju Jezusa Kristusa;
– cerkev in družba.
Hkrati je treba v obravnavo vključiti tudi probleme, ki so se na
novo pojavili v zvezi s pričevanjem in služenjem ter z redom in prakso.
40. Reformacijske cerkve se morajo na osnovi skupne dediščine
soočati s tendencami teološke polarizacije, ki jih danes zaznavamo.
S tem povezani problemi deloma posegajo še dalje kot razlike v
učenju, ki so bile nekoč razlog za nasprotja med luterani in reformi-
ranimi.
41. Skupno teološko prizadevanje bo imelo za nalogo, da izpričuje
in razmejuje resnico evangelija nasproti deformacijam.
42. c) Organizacijski sklepi
Razglasitev cerkvene skupnosti ne predvideva cerkvenopravnih
regulacij posameznih zadev med cerkvami ali znotraj cerkva, vendar
bodo cerkve pri teh regulacijah upoštevale pričujoče soglasje.
43. Na splošno velja, da razglasitev skupnosti prižnice in Gospo-
dove večerje ter vzajemno priznavanje ordinacije ne krnita veljavnih
predpisov za nastavitev v župnijsko službo, za izvajanje pastoralnega
služenja in za ureditev življenja cerkvenih občin.
44. Glede vprašanja organizacijske združitve posameznih ude-
leženih cerkva se lahko odloča zgolj znotraj situacije, v kateri se te
cerkve nahajajo. Pri pretresanju tega vprašanja je treba upoštevati
sledeča stališča:
45. Sleherno poenotenje, ki bi krnilo živo raznolikost načinov
oznanjevanja, bogoslužnega življenja, specifičnosti cerkvenega reda
in diakonične ter družbene dejavnosti, bi nasprotovalo bistvu cerk-
vene skupnosti, ki je vpeljana s pričujočo razglasitvijo. Po drugi strani
pa lahko služenje cerkve v določenih situacijah – zaradi notranje
povezanosti pričevanja in reda – napeljuje k pravnemu združevanju.
V primeru, da se ob razglasitvi cerkvene skupnosti morajo sprejeti
potrebni organizacijski sklepi, svoboda odločanja manjšinskih cerkva
ne sme biti krnjena.
46. d) Ekumenski vidiki
Pri tem, ko med seboj razglašajo in udejanjajo cerkveno skupnost,
udeležene cerkve izhajajo iz svoje dolžnosti služenja ekumenski
skupnosti vseh krščanskih cerkva.
248
