Page 70 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 70
RAZPRAVE, [TUDIJE
19. aprila (dva dni po Veliki noči) so ga po ukazu papeškega nuncija
zaprli in proti njemu sprožili kazenski postopek.12
Če bi radi natančneje preučili versko življenje in razmere v Trstu
na začetku štiridesetih let 16. stoletja,13 gotovo ne moremo mimo
tako pomembne osebnosti, kot je Giulio iz Milana. Koprski franči-
škan fra Giulio Morato, ki so mu bratje lastnega reda v Benetkah leta
1557 sodili zaradi krivoverstva, se je dobro spominjal govorov, ki jih
je poslušal v Trstu, a ker je od tega preteklo že veliko časa, ni znal
natančno povedati, katero leto se je takrat pisalo. Avguštinec, »ki mu
je ob strani stal škof in ga je podpirala vsa dežela«, naj bi bil zelo
oster in je pri svojem poslušalcu vzbudil trajne dvome, tako da je
moral nesrečnik v svojem preklicu jasno povedati: »Verjel sem fra
Giuliu iz Milana, ki je razglašal, da so maše goljufije ter navadne
zlorabe duhovnikov in redovnikov.« Med procesom je bilo pričevanje
fra Giulia Morata o tem dogodku zelo jasno:
S prezirom do svetnikov, njihovih dejanj ter prelatov je razglašal, da so
maše goljufije ter zlorabe redovnikov in duhovnikov ter povedal še precej
nezaslišanih stvari, ki so bile skrajno nespoštljive. Ker sem bil ves iz sebe,
nisem vedel, kaj naj verjamem ali rečem. Odločno je zanikal vice, posre-
dovanje svetnikov in še mnoge druge stvari, ter svojim nepoučenim poslu-
šalcem bral knjige s podobno vsebino.14
12 Prim. U. ROZZO, Della Rovere, Giulio (Giulio da Milano), v Dizionario Biografico
degli Italiani, 37, Roma 1989, str. 353–356: izčrpna biografska predstavitev.
13 O tem govorita dve starejši, a še vedno temeljni deli: A.C.T. VENETIANER,
Die Evangelisch-Reformierte Kirche (vormals S. Silvestro) in Triest. Beitrag zur
Geschichte des Evangelismus in Triest, Triest und Leipzig 1887; A. TAMARO,
Assolutismo e municipalismo a Trieste. Il governo del capitano Hoyos (1546–1558),
v Archeografo Triestino, s. III, 18 (1933), str. 1–385. Najpomembnejša
referenca za omenjeno dogajanje je še vedno razprava Tamara z občudovanja
vrednim dokumentarnim aparatom (s katerim se avtor oddolži za občasno
nekoliko površno besedilo). Oba avtorja navajata obširne odlomke o
inkvizicijskem procesu Giulia iz Milana, o katerem hranijo obsežno
dokumentacijo v ARCHIVIO DI STATO DI VENEZIA, Sant’Uffizio, mapa 1
(procesi 1541–1545), fasc. 1: Processus magistri Iulii Mediolanensis.
14 V. MENEGHIN, Fra Giulio Morato da Capodistria dei frati Minori Conventuali pro-
cessato dal S. Uffizio per idee luterane, v »Atti e Memorie della Società Istriana di
Archeologia e Storia Patria«, n.s. 3 (55 v zbirki, 1954), str. 131–146: 142–145.
68
19. aprila (dva dni po Veliki noči) so ga po ukazu papeškega nuncija
zaprli in proti njemu sprožili kazenski postopek.12
Če bi radi natančneje preučili versko življenje in razmere v Trstu
na začetku štiridesetih let 16. stoletja,13 gotovo ne moremo mimo
tako pomembne osebnosti, kot je Giulio iz Milana. Koprski franči-
škan fra Giulio Morato, ki so mu bratje lastnega reda v Benetkah leta
1557 sodili zaradi krivoverstva, se je dobro spominjal govorov, ki jih
je poslušal v Trstu, a ker je od tega preteklo že veliko časa, ni znal
natančno povedati, katero leto se je takrat pisalo. Avguštinec, »ki mu
je ob strani stal škof in ga je podpirala vsa dežela«, naj bi bil zelo
oster in je pri svojem poslušalcu vzbudil trajne dvome, tako da je
moral nesrečnik v svojem preklicu jasno povedati: »Verjel sem fra
Giuliu iz Milana, ki je razglašal, da so maše goljufije ter navadne
zlorabe duhovnikov in redovnikov.« Med procesom je bilo pričevanje
fra Giulia Morata o tem dogodku zelo jasno:
S prezirom do svetnikov, njihovih dejanj ter prelatov je razglašal, da so
maše goljufije ter zlorabe redovnikov in duhovnikov ter povedal še precej
nezaslišanih stvari, ki so bile skrajno nespoštljive. Ker sem bil ves iz sebe,
nisem vedel, kaj naj verjamem ali rečem. Odločno je zanikal vice, posre-
dovanje svetnikov in še mnoge druge stvari, ter svojim nepoučenim poslu-
šalcem bral knjige s podobno vsebino.14
12 Prim. U. ROZZO, Della Rovere, Giulio (Giulio da Milano), v Dizionario Biografico
degli Italiani, 37, Roma 1989, str. 353–356: izčrpna biografska predstavitev.
13 O tem govorita dve starejši, a še vedno temeljni deli: A.C.T. VENETIANER,
Die Evangelisch-Reformierte Kirche (vormals S. Silvestro) in Triest. Beitrag zur
Geschichte des Evangelismus in Triest, Triest und Leipzig 1887; A. TAMARO,
Assolutismo e municipalismo a Trieste. Il governo del capitano Hoyos (1546–1558),
v Archeografo Triestino, s. III, 18 (1933), str. 1–385. Najpomembnejša
referenca za omenjeno dogajanje je še vedno razprava Tamara z občudovanja
vrednim dokumentarnim aparatom (s katerim se avtor oddolži za občasno
nekoliko površno besedilo). Oba avtorja navajata obširne odlomke o
inkvizicijskem procesu Giulia iz Milana, o katerem hranijo obsežno
dokumentacijo v ARCHIVIO DI STATO DI VENEZIA, Sant’Uffizio, mapa 1
(procesi 1541–1545), fasc. 1: Processus magistri Iulii Mediolanensis.
14 V. MENEGHIN, Fra Giulio Morato da Capodistria dei frati Minori Conventuali pro-
cessato dal S. Uffizio per idee luterane, v »Atti e Memorie della Società Istriana di
Archeologia e Storia Patria«, n.s. 3 (55 v zbirki, 1954), str. 131–146: 142–145.
68
