Page 178 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 178
S SIMPOZIJEV 2008
Je bil Primož Trubar zares eden od povprečnih, »ne ravno naj-
slabših župnikov« na Württemberškem? Po kakšnih kriterijih je možno
triditi kaj takega? Kaj ni mislil nekaj podobnega tudi njegov biograf
G. Stökl, ki je zagovarjal le nemško resnico o slovenskem refor-
matorju?18 Ga ni prikazal v pritlikavem formatu nekoga, ki je bil
ogrožen z dveh strani, s strani papeža in Turka; pa se je spontano,
brez razmisleka zvil kakor jež in naperil bodice navzven.19 Reševal
naj bi torej le svojo kožo? Primož Trubar oropan svojih dveh imen:
Primus in Secundus!
Trubarjevo zorenje v preroka slovenskih obzorij
Tukaj bi rad opozoril na prevečkrat pozabljeno razsežnost Tru-
barjevega duhovniškega in nasploh, njegovega duhovnega poslan-
stva, namreč na njegovo preroško nalogo, ki se je je dobro zavedal.
Vzel jo je zelo zares že v razmerju do Božje besede in v svojem pre-
vanjanju.
Ob svojem duhovnem učitelju, tržaškemu škofu Petru Bonomu,
je Primož Trubar dolgo dozoreval za pot v širino in v globino in za
pogum preroka. V 18. psalmu je zapisano: »Gospod pa mi je bil
obramba; izpeljal me je na prostrano polje, me rešil, ker me ljubi!«
(Ps 18,20). Vsakdo, ki mu je naložena služba preroka, mora imeti
debelo kožo, trdna pleča in občutljivo notranjost. Primož Trubar je
že v svojem 17-letnem katoliškem obdobju, kot duhovnik v Laškem,
Loki in Celju, Ljubljani, Trstu in Šentjerneju, zaslutil smer prihod-
nosti. Zavezal se ji je in ji ostal zvest. Ni še vedel, da bo to pomenilo
izgnanstvo, življenje v stalnem gibanju in v neštetih preizkušnjah.
Toda poti nazaj nikoli ni poznal!
Po prelomu s katoliško Cerkvijo, po Nürnbergu, po prvem delov-
nem mestu v okviru nove cerkvene krovne organizacije v Rothen-
burgu nad Taubero, je lahko dovolj samostojno in suvereno zaživel v
Kemptnu, kjer je od leta 1553 do leta 1561 vodil evangeličansko
18 V knjigi: G. Stökl, Die deutsch-slavische Südostgrenze des Reiches im 16. Jahrhundert.
Ein Beitrag zu ihrer Geschichte, dargestellt an Hand des südslavischen Reforma-
tionsschrifttums, Breslau 1940.
19 Prim: Jože Rajhman, Trubarjev svet, Trst 1986, 190–191.
176
Je bil Primož Trubar zares eden od povprečnih, »ne ravno naj-
slabših župnikov« na Württemberškem? Po kakšnih kriterijih je možno
triditi kaj takega? Kaj ni mislil nekaj podobnega tudi njegov biograf
G. Stökl, ki je zagovarjal le nemško resnico o slovenskem refor-
matorju?18 Ga ni prikazal v pritlikavem formatu nekoga, ki je bil
ogrožen z dveh strani, s strani papeža in Turka; pa se je spontano,
brez razmisleka zvil kakor jež in naperil bodice navzven.19 Reševal
naj bi torej le svojo kožo? Primož Trubar oropan svojih dveh imen:
Primus in Secundus!
Trubarjevo zorenje v preroka slovenskih obzorij
Tukaj bi rad opozoril na prevečkrat pozabljeno razsežnost Tru-
barjevega duhovniškega in nasploh, njegovega duhovnega poslan-
stva, namreč na njegovo preroško nalogo, ki se je je dobro zavedal.
Vzel jo je zelo zares že v razmerju do Božje besede in v svojem pre-
vanjanju.
Ob svojem duhovnem učitelju, tržaškemu škofu Petru Bonomu,
je Primož Trubar dolgo dozoreval za pot v širino in v globino in za
pogum preroka. V 18. psalmu je zapisano: »Gospod pa mi je bil
obramba; izpeljal me je na prostrano polje, me rešil, ker me ljubi!«
(Ps 18,20). Vsakdo, ki mu je naložena služba preroka, mora imeti
debelo kožo, trdna pleča in občutljivo notranjost. Primož Trubar je
že v svojem 17-letnem katoliškem obdobju, kot duhovnik v Laškem,
Loki in Celju, Ljubljani, Trstu in Šentjerneju, zaslutil smer prihod-
nosti. Zavezal se ji je in ji ostal zvest. Ni še vedel, da bo to pomenilo
izgnanstvo, življenje v stalnem gibanju in v neštetih preizkušnjah.
Toda poti nazaj nikoli ni poznal!
Po prelomu s katoliško Cerkvijo, po Nürnbergu, po prvem delov-
nem mestu v okviru nove cerkvene krovne organizacije v Rothen-
burgu nad Taubero, je lahko dovolj samostojno in suvereno zaživel v
Kemptnu, kjer je od leta 1553 do leta 1561 vodil evangeličansko
18 V knjigi: G. Stökl, Die deutsch-slavische Südostgrenze des Reiches im 16. Jahrhundert.
Ein Beitrag zu ihrer Geschichte, dargestellt an Hand des südslavischen Reforma-
tionsschrifttums, Breslau 1940.
19 Prim: Jože Rajhman, Trubarjev svet, Trst 1986, 190–191.
176
