Page 23 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 23
MIRAN HLADNIK
zbirki slovenskih leposlovnih besedil so Tiga Noviga testamenta ena
dolga predguvor iz leta 1557 (http://lit.ijs.si/trubar57.html – 56.500
besed; to dobro delo za slovenski digitalni ponos je moral spet
opraviti nekdo iz tujine, nemška slavistka Elisabeth Seitz 1998) in
odlomki iz Trubarjevega berila v pičlem obsegu 1650 besed (http://
lit.ijs.si/trubar.html). Ta besedila je vatikanski portal IntraText (http:/
/www.intratext.com/Catalogo/Autori/AUT1561.HTM) uporabil za
izdelavo konkordanc in besedilnih statistik. To pa je tudi vse. Trubarja
imamo za začetnika slovenske književnosti, potrebe po tem, da bi se
z njim v digitalni obliki vsaj ponašali, če ga že ne raziskovali, pa očitno
ni, kar dokazuje, da je naše občudovanje prve osebnosti slovenske
književnosti zgolj deklarativne narave. Na Wikiviru (http://sl.wiki
source.org/wiki/Primo%C5%BE_Trubar) je pripravljeno kazalo 21
Trubarjevih knjig in desetih njegovih nemških predgovorov, trenutno
pa tam žal ni še ničesar. Še najprej se obeta, da se bo kakšna Tru-
barjeva knjiga pojavila v Googlovem projektu digitalizacije ameriških
univerzitetnih knjižnic (http://books.google.com), ki hranijo marsi-
katero slovensko knjižno rariteto, ali v kakšnem podobnem projektu
v tujini.
Če odtipkamo v iskalnik Primož Trubar, dobimo najprej članek
iz Wikipedije. Že konec 2004, kmalu po rojstvu tega izvrstnega sple-
tišča, je geslo za slovensko Wikipedijo pripravil dijak idrijske gimna-
zije. Redakcij članka je bilo do danes 176 (http://stats.wikimedia.org/
SL/), s čimer se uvršča Trubar med 200 najpogosteje redigiranih slo-
venskih člankov (povprečje je 14 redakcij na članek); avtorjev redakcij
je bilo 79 (dobra polovica redakcij je delo 28 registriranih avtorjev,
ostalo so anonimneži). Zaradi vandalskih posegov je bil članek
oktobra 2006 in 22. januarja 2008 zaklenjen za redakcije in ga lahko
urejajo le uveljavljeni wikipedisti; take usode so deležna le redka gesla
na Wikipediji.
Slovenski članek o Trubarju je bil preveden in prirejen za 13 drugih
Wikipedij: bosansko, angleško, nemško, špansko, finsko, francosko,
hrvaško, italijansko, nizozemsko, poljsko, portugalsko, slovaško,
srbsko. Obsežnejše je nizozemsko geslo, kar je zasluga tujega štu-
denta slavistike na izmenjavi v Ljubljani, ki je to delo opravil namesto
izpita; tako nastajajo tudi slovenska gesla v bolgarščini, češčini,
21
zbirki slovenskih leposlovnih besedil so Tiga Noviga testamenta ena
dolga predguvor iz leta 1557 (http://lit.ijs.si/trubar57.html – 56.500
besed; to dobro delo za slovenski digitalni ponos je moral spet
opraviti nekdo iz tujine, nemška slavistka Elisabeth Seitz 1998) in
odlomki iz Trubarjevega berila v pičlem obsegu 1650 besed (http://
lit.ijs.si/trubar.html). Ta besedila je vatikanski portal IntraText (http:/
/www.intratext.com/Catalogo/Autori/AUT1561.HTM) uporabil za
izdelavo konkordanc in besedilnih statistik. To pa je tudi vse. Trubarja
imamo za začetnika slovenske književnosti, potrebe po tem, da bi se
z njim v digitalni obliki vsaj ponašali, če ga že ne raziskovali, pa očitno
ni, kar dokazuje, da je naše občudovanje prve osebnosti slovenske
književnosti zgolj deklarativne narave. Na Wikiviru (http://sl.wiki
source.org/wiki/Primo%C5%BE_Trubar) je pripravljeno kazalo 21
Trubarjevih knjig in desetih njegovih nemških predgovorov, trenutno
pa tam žal ni še ničesar. Še najprej se obeta, da se bo kakšna Tru-
barjeva knjiga pojavila v Googlovem projektu digitalizacije ameriških
univerzitetnih knjižnic (http://books.google.com), ki hranijo marsi-
katero slovensko knjižno rariteto, ali v kakšnem podobnem projektu
v tujini.
Če odtipkamo v iskalnik Primož Trubar, dobimo najprej članek
iz Wikipedije. Že konec 2004, kmalu po rojstvu tega izvrstnega sple-
tišča, je geslo za slovensko Wikipedijo pripravil dijak idrijske gimna-
zije. Redakcij članka je bilo do danes 176 (http://stats.wikimedia.org/
SL/), s čimer se uvršča Trubar med 200 najpogosteje redigiranih slo-
venskih člankov (povprečje je 14 redakcij na članek); avtorjev redakcij
je bilo 79 (dobra polovica redakcij je delo 28 registriranih avtorjev,
ostalo so anonimneži). Zaradi vandalskih posegov je bil članek
oktobra 2006 in 22. januarja 2008 zaklenjen za redakcije in ga lahko
urejajo le uveljavljeni wikipedisti; take usode so deležna le redka gesla
na Wikipediji.
Slovenski članek o Trubarju je bil preveden in prirejen za 13 drugih
Wikipedij: bosansko, angleško, nemško, špansko, finsko, francosko,
hrvaško, italijansko, nizozemsko, poljsko, portugalsko, slovaško,
srbsko. Obsežnejše je nizozemsko geslo, kar je zasluga tujega štu-
denta slavistike na izmenjavi v Ljubljani, ki je to delo opravil namesto
izpita; tako nastajajo tudi slovenska gesla v bolgarščini, češčini,
21
