Page 247 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 247
OSKAR SAKRAUSKY
Pismo je prispelo v Ljubljano, toda deželnega upravitelja ni bilo tu.
Zato ga je odprl njegov svak Herbart Turjaški, ga prebral in spet
zapečatil, nanj pa zapisal: »Pismo sem zaupno odprl in to se je zgodilo
zato, ker je mojo ženo posebej zanimalo prebrati, kdaj bo g. Primož
prišel. H. baron Turjaški.« Njegova soproga je bila goreča evangeli-
čanka.19
Trubarjevi Articuli so nadvse zanimivi tudi s stališča evangeličanske
teologije. Slovenski predgovor, dolg 46 strani, vsebuje najprej na 32
straneh prevedeno Trubarjevo nemško posvetilo v cirilici natisnjene
knjige Edni kratki razumni nauci (1562) češkemu kralju Maksimili-
janu19a z razlago, o katerih artikulih ali delih krščanske vere se zdaj
prepirajo pridigarji in kristjani.20 Sledi kratek oris začetkov nemške
reformacije do Augsburške veroizpovedi; Trubar ga je, kot sam navaja,
povzel po Sleidanovem20a delu Historia reformationis. Nato Trubar pri-
kazuje člene Augsburške veroizpovedi, to pa uvaja predgovor, naslovljen
cesarju Karlu V.20b Od 28. do 107. lista svobodno obravnava 28. členov
Augsburške veroizpovedi – zares svobodno, saj ne navaja 28, temveč 36
členov.
Dva člena sta poleg tega obravnavana že v predgovoru. Drugi člen,
ki govori o izvirnem grehu, je obdelan po Matiji Vlačiču (Flacius) v
duhu strogih luthrovcev, čeprav Trubar ne uvaja latinskega pojma
»človekova substanca, ki je izvirni greh«.20c Nobena med uporab-
ljenimi veroizpovedmi ne vsebuje take stroge opredelitve izvirnega
greha.21
Pojem greha, bolje rečeno, pojmovanje človeka pred Bogom,
najgloblje ločuje katoliško in protestantsko razlago človeškega bitja
pred Bogom. Tu tiči zavračanje vsakršne človeške in cerkvenoorgani-
zacijske pomoči za odrešitev duše in velja na protestantsko-sveto-
pisemski način le »sola gratia« – »solus Christus«. Tu je Trubar popol-
noma na strani reformacijske teologije.21a
Manj luthrovski pa se kaže artikel X o sveti večerji.21b Člen je zelo
kratek, ni pa dobesedna ponovitev člena X v Augustani. Seveda uči
Kristusovo realno navzočnost v sveti večerji, ni pa naveden način
Kristusove navzočnosti, kar je v členu X Augsburške veroizpovedi izra-
ženo s formulacijo »de coena Domini docent, quod corpus et sanguis
Christi vere adsint et distribuantur vescentibus in coena Domini; et
245
Pismo je prispelo v Ljubljano, toda deželnega upravitelja ni bilo tu.
Zato ga je odprl njegov svak Herbart Turjaški, ga prebral in spet
zapečatil, nanj pa zapisal: »Pismo sem zaupno odprl in to se je zgodilo
zato, ker je mojo ženo posebej zanimalo prebrati, kdaj bo g. Primož
prišel. H. baron Turjaški.« Njegova soproga je bila goreča evangeli-
čanka.19
Trubarjevi Articuli so nadvse zanimivi tudi s stališča evangeličanske
teologije. Slovenski predgovor, dolg 46 strani, vsebuje najprej na 32
straneh prevedeno Trubarjevo nemško posvetilo v cirilici natisnjene
knjige Edni kratki razumni nauci (1562) češkemu kralju Maksimili-
janu19a z razlago, o katerih artikulih ali delih krščanske vere se zdaj
prepirajo pridigarji in kristjani.20 Sledi kratek oris začetkov nemške
reformacije do Augsburške veroizpovedi; Trubar ga je, kot sam navaja,
povzel po Sleidanovem20a delu Historia reformationis. Nato Trubar pri-
kazuje člene Augsburške veroizpovedi, to pa uvaja predgovor, naslovljen
cesarju Karlu V.20b Od 28. do 107. lista svobodno obravnava 28. členov
Augsburške veroizpovedi – zares svobodno, saj ne navaja 28, temveč 36
členov.
Dva člena sta poleg tega obravnavana že v predgovoru. Drugi člen,
ki govori o izvirnem grehu, je obdelan po Matiji Vlačiču (Flacius) v
duhu strogih luthrovcev, čeprav Trubar ne uvaja latinskega pojma
»človekova substanca, ki je izvirni greh«.20c Nobena med uporab-
ljenimi veroizpovedmi ne vsebuje take stroge opredelitve izvirnega
greha.21
Pojem greha, bolje rečeno, pojmovanje človeka pred Bogom,
najgloblje ločuje katoliško in protestantsko razlago človeškega bitja
pred Bogom. Tu tiči zavračanje vsakršne človeške in cerkvenoorgani-
zacijske pomoči za odrešitev duše in velja na protestantsko-sveto-
pisemski način le »sola gratia« – »solus Christus«. Tu je Trubar popol-
noma na strani reformacijske teologije.21a
Manj luthrovski pa se kaže artikel X o sveti večerji.21b Člen je zelo
kratek, ni pa dobesedna ponovitev člena X v Augustani. Seveda uči
Kristusovo realno navzočnost v sveti večerji, ni pa naveden način
Kristusove navzočnosti, kar je v členu X Augsburške veroizpovedi izra-
ženo s formulacijo »de coena Domini docent, quod corpus et sanguis
Christi vere adsint et distribuantur vescentibus in coena Domini; et
245
