Page 307 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 307
MIHAEL GLAVAN
Konzul je bil verjetno odgovoren za to, da so po letu 1563 v
program vključili in prevedli nove predloge, seveda z nižjo številčno
naklado. Poleg tega so pričeli leta 1564 tiskati hrvaščino v latinici,
medtem ko so se izdajam v cirilici po letu 1563 odpovedali. Na novo
so prav tako po letu 1562 prišli v program italijanski prevodi, in na
tem področju so očitno temeljili od leta 1564 načrti za prihodnost,
ko naj bi tiskarno deloma s podporo Basla še bolj usmerili k italijan-
skemu tisku. Verjetno so pri tem imele svojo vlogo tudi kronične
finančne težave Biblijskega zavoda. Izdaje v glagolici in cirilici so se
zelo težko prodajale, zato so knjižni posredniki spodbujali tisk v
latinici. Vsekakor pa glavni cilj podjetja ni bil nikoli dobičkonosna
prodaja, sicer bi nedvomno močneje spodbujali slovenski tisk, ki se
je med evangeličanskim prebivalstvom v avstrijskih dednih deželah
dobro prodajal, medtem ko je bilo med Hrvati, pri katerih se je
reformacija komajda uveljavila, zelo malo odjemalcev.
Podjetje iz Uracha še danes navdušuje zaradi količine in tiskarske
kvalitete svojih izdaj, prav tako pa zaradi svojega pogumnega pro-
grama, da bi tako katoliške kot tudi pravoslavne južne Slovane pri-
dobili za evangeličansko veroizpoved. Ker je bilo za cilj postavljeno
celotno južnoslovansko območje, se je to vedno znova omenjalo,
tako na primer v pismu, ki ga je Ungnad pisal vojvodu Krištofu 2.
septembra 1564. V njem namreč piše, da bi se knjige morale razširjati
»Jnn Croatia, Dalmatia, Histria, Boßna, Seruia, Bulgaria, Walachia, vnnd
Jnnen anrainenden vilen Khünigreichen vnd länndern auch Jn gantz Jtalia.«
(HStASt, A 191 knj. 6, list. 343r.) Obstajajo dokazila, da je bila
načrtovana celo prodaja knjig v cirilici v Litvi, Rusiji in v Ukrajini.
Poleg teh usmeritev se je pojavila težnja, da bi s protestantskimi
knjigami, namesto z meči, rešili takrat največji zunanjepolitični
problem Evrope, to je turško ogrožanje. V Urachu so bili prepričani,
da bi se vrnil mir, če bi se dalo Turke pridobiti za novo vero, Evropi
pa bi bilo v prihodnje prizaneseno s turškimi vpadi.
Baselska zbirka
Baselska zbirka uraških tiskov je nastala izključno po Ungnadovi
iniciativi. Njegovi stiki z Baslom so se pričeli leta 1559, potem ko je
prvič pisal Bonifaciju Amerbachu (1495–1562), juristu in vodilnemu
305
Konzul je bil verjetno odgovoren za to, da so po letu 1563 v
program vključili in prevedli nove predloge, seveda z nižjo številčno
naklado. Poleg tega so pričeli leta 1564 tiskati hrvaščino v latinici,
medtem ko so se izdajam v cirilici po letu 1563 odpovedali. Na novo
so prav tako po letu 1562 prišli v program italijanski prevodi, in na
tem področju so očitno temeljili od leta 1564 načrti za prihodnost,
ko naj bi tiskarno deloma s podporo Basla še bolj usmerili k italijan-
skemu tisku. Verjetno so pri tem imele svojo vlogo tudi kronične
finančne težave Biblijskega zavoda. Izdaje v glagolici in cirilici so se
zelo težko prodajale, zato so knjižni posredniki spodbujali tisk v
latinici. Vsekakor pa glavni cilj podjetja ni bil nikoli dobičkonosna
prodaja, sicer bi nedvomno močneje spodbujali slovenski tisk, ki se
je med evangeličanskim prebivalstvom v avstrijskih dednih deželah
dobro prodajal, medtem ko je bilo med Hrvati, pri katerih se je
reformacija komajda uveljavila, zelo malo odjemalcev.
Podjetje iz Uracha še danes navdušuje zaradi količine in tiskarske
kvalitete svojih izdaj, prav tako pa zaradi svojega pogumnega pro-
grama, da bi tako katoliške kot tudi pravoslavne južne Slovane pri-
dobili za evangeličansko veroizpoved. Ker je bilo za cilj postavljeno
celotno južnoslovansko območje, se je to vedno znova omenjalo,
tako na primer v pismu, ki ga je Ungnad pisal vojvodu Krištofu 2.
septembra 1564. V njem namreč piše, da bi se knjige morale razširjati
»Jnn Croatia, Dalmatia, Histria, Boßna, Seruia, Bulgaria, Walachia, vnnd
Jnnen anrainenden vilen Khünigreichen vnd länndern auch Jn gantz Jtalia.«
(HStASt, A 191 knj. 6, list. 343r.) Obstajajo dokazila, da je bila
načrtovana celo prodaja knjig v cirilici v Litvi, Rusiji in v Ukrajini.
Poleg teh usmeritev se je pojavila težnja, da bi s protestantskimi
knjigami, namesto z meči, rešili takrat največji zunanjepolitični
problem Evrope, to je turško ogrožanje. V Urachu so bili prepričani,
da bi se vrnil mir, če bi se dalo Turke pridobiti za novo vero, Evropi
pa bi bilo v prihodnje prizaneseno s turškimi vpadi.
Baselska zbirka
Baselska zbirka uraških tiskov je nastala izključno po Ungnadovi
iniciativi. Njegovi stiki z Baslom so se pričeli leta 1559, potem ko je
prvič pisal Bonifaciju Amerbachu (1495–1562), juristu in vodilnemu
305
